Peterica strank bo v sredo vložila kandidaturo Šarca za mandatarja, Židana za predsednika DZ

"Glede na to, da v prvem krogu ni imel nihče poguma storiti tega koraka, bo peterica strank v drugem krogu vložila kandidaturo za mandatarja," je po večurnih pogovorih dejal Šarec. "Kdor bo to vlado podprl, pomeni, da je resen, kdor je pač ne bo, bo s tem pokazal, da nima resnih namenov," je navedel Šarec, ki pričakuje, da bo v ponedeljek seja DZ, na kateri bosta izvoljena mandatar in novi predsednik DZ.

Prepričan je, da bo sporazum o partnerstvu, na osnovi katerega se bo vseh šest partneric zavezalo, da bodo izvajale vse usklajene projekte, podpisan v doglednem času. "Če podpisa pod ta sporazum na koncu ne bo, pa tudi vlade ne bo, je dejal Šarec. Ob tem je ponovil, da ima peterica strank resne namene, "mi želimo priti do te vlade".

Sporazum je podlaga za sodelovanje šesterice, pri čemer bo sestavni in pomemben del tudi protokol o sodelovanju med vsemi partnericami, ki bo opredeljeval usklajevanja, izvajanja in podrobneje opredeljeval odnose med vsemi partnericami, so pojasnili v LMŠ. Šarec je sicer dejal, da so na pogovorih pregledali tudi protokol in da ga bodo morda morali še kaj usklajevati, a da "nobeden od teh dokumentov ni takšen," da ne bi dovoljeval napovedanih korakov.

Predsednik SD Židan je za STA potrdil, da je pripravljen kandidirati za predsednika DZ. Ob tem pa je poudaril, da to ni bil pogoj, ki bi ga postavila SD za sodelovanje v vladi Marjana Šarca. Želi si sicer, da bi ga podprla tudi Levica.

Dejstvo, da so predlog kandidature Židana oblikovali brez posvetovanja z Levico, je slednjo sicer nekoliko zmotilo. Kot je v izjavi za medije dejal koordinator Levice Luka Mesec, so namreč za to izvedeli hkrati z mediji in ne na skupnem sestanku pred tem. "Če smo do sedaj delali konstruktivno in v sodelovalnem duhu, nas nekatere tendence, ki so jih pokazali koalicijski partnerji, skrbijo," je opozoril.

Obenem je opomnil, da protokol o projektnem sodelovanju še ni usklajen. Kot je pojasnil, so koalicijski partnerji njihov predlog zavrnili in napisali novega. Poudaril je tudi, da želijo v Levici še pred podporo Šarcu za mandatarja jasne zaveze o vsebini in načinu sodelovanja.

Predlog petorčka strank je zvečer obravnaval izvršni odbor Levice, usklajevanja bodo sledila v torek, je napovedal Mesec. Je pa poudaril, da to kaže, da si sodelovanje, način dela in zaveze eni in drugi očitno predstavljajo drugače. V Levici po njegovih besedah želijo še pred oddajo podpisov pod kandidaturo Šarca za mandatarja dobiti "jasne zaveze, da se koalicijski sporazum po njihovi podpori kandidatu za mandatarja ne bo bistveno spreminjal".

Na vprašanje, ali bo Levica torej v sredo prispevala svoje podpise pod kandidaturo Šarca za mandatarja, je Mesec odgovoril, da "v vsakem primeru čakajo četrtek", ko bodo znani izidi njihovega internega referenduma. V Levici sicer vztrajajo pri tem, da Šarca nameravajo podpreti, je še zatrdil. "Opozarjamo pa koalicijske partnerje, da ne za vsako ceno," je dodal.

V NSi, katere prvak je tudi aktualni predsednik DZ Matej Tonin, napovedi Židanove kandidature še niso želeli komentirati. "Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature," so navedli. Tonin je sicer že ob junijski izvolitvi pojasnil, da njegova izvolitev ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se je pripravljen umakniti, ko bo ta znana.

Analitika Andraža Zorka razplet, ki pritrjuje manjšinske vlade, ni presenetil. V Evropi je več držav, ki imajo trenutno in tudi že več časa manjšinske vlade s podporo različnih strank, ki pač niso del vladne koalicije, je spomnil za STA. "Morda se nam zdi nenavadno, ker česa takega pri nas še ni bilo, ampak to ni nič takega. Jasno je, da se nobeni od strank ne mudi na ponovne volitve," je dodal.

Predsednik DZ Tonin se je danes na neformalnem pogovoru sicer sešel s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Glede iskanja mandatarja sta ugotovila, da zaenkrat ni razlogov za vnovična formalna posvetovanja Pahorja z vodji poslanskih skupin.