ris, slovenija Svet24.si

Video: Gozdar v slovenski divjini naletel na nekaj...

Shonda Rhimes Svet24.si

Shonda Rhimes zaradi groženj prisiljena v selitev

sergej racman Necenzurirano

Eden najbogatejših Slovencev je v zaporu. ...

klemen jaklic ustavno sodisce Reporter.si

Branilec Janeza Janše: takšne argumente najde ...

mattias skjelmose Ekipa24.si

Groza! Tresočega kolesarskega zvezdnika so komaj ...

vladimir-tintor Njena.si

Zgodil se je preobrat, snema se 4. sezona Botrov

Luka Dončić Ekipa24.si

Dončič je kralj! Vsi se posebej pripravljajo na ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Kmalu bodo znani kandidati za novega guvernerja Banke Slovenije

Deli na:
Kmalu bodo znani kandidati za novega guvernerja Banke Slovenije

Foto: Primož Lavre

Bliža se odločanje o novem guvernerju Banke Slovenije, ki jo po predčasnem odhodu Boštjana Jazbeca s položaja vodi Primož Dolenc. V ponedeljek se izteče rok za zbiranje kandidatur za guvernerja, ki ga je predsednik republike Borut Pahor začel konec aprila. Med potencialnimi kandidati se omenja več imen, tudi nekateri člani sveta Banke Slovenije.

Jazbec se je s položaja uradno poslovil 30. aprila. Vodenje Banke Slovenije je z majem nato prevzel Jazbečev dotedanji namestnik med viceguvernerji Dolenc.

Evropska komisija je Jazbeca sredi februarja namreč predlagala za člana odbora in direktorja v enotnem odboru za reševanje, centralnem organu za reševanje bank v okviru bančne unije, nato pa sta njegovo imenovanje potrdila še pristojni odbor v Evropskem parlamentu in Svet EU. DZ je nato sklep o Jazbečevi razrešitvi z guvernerskega mesta sprejel 19. aprila, kar je odprlo pot postopkom za imenovanje novega prvega moža nadzornika bančnega sistema.

Predsednik republike Pahor je postopek sprožil konec aprila, ko je objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za položaj guvernerja Banke Slovenije. Rok za zbiranje kandidatur bo potekel v ponedeljek, nato pa ima Pahor po zakonu 30 dni, da predlog kandidata posreduje v DZ. Pri tem lahko izbira med prijavljenimi kandidatkami in kandidati, za katere podporo preveri pri poslanskih skupinah, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.

V predsednikovem uradu so za STA povedali, da bo Pahor sledil ustaljenim postopkom, ko gre za tovrstna imenovanja. Tako bo najprej opravil pogovore s poslanskimi skupinami, nato pa bo sledila tudi javna predstavitev izbranega kandidata, na kateri bo ta podal svoja stališča o ključnih vprašanjih s svojih področij.

V medijih se je v zadnjih tednih med potencialnimi kandidati omenjalo več imen. Kot prvo ime med potencialnimi kandidati se omenja trenutni vršilec guvernerskih dolžnosti Dolenc. Ta uradno svoje kandidature še ni potrdil, ni je pa niti zanikal. Drugi od viceguvernerjev v trenutnem svetu Banke Slovenije, ki se omenja med najresnejšimi kandidati za guvernersko funkcijo, je Marko Bošnjak. Kot je pred dnevi pisalo Delo, ta o kandidaturi razmišlja, se pa še vsaj takrat ni dokončno odločil.


Se bo pa na poziv k zbiranju kandidatur odzvala nekdanja viceguvernerka Mejra Festić. Kot je povedala za Delo, se je za kandidaturo odločila, ker se je izkazala na funkciji viceguvernerke tudi v mednarodnem merilu, kar po njenih besedah potrjuje dejstvo, da se je pod predlog njene kandidature, podpisal finski bančni strokovnjak Kaarlo Jännäri.

O kandidaturi naj bi razmišljal tudi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, kot običajno ob imenovanjih na pomembnejša mesta v arhitekturi finančnega nadzora pa tudi tokrat med interesenti kroži ime nekdanjega slovenskega člana Evropskega računskega sodišča Milana Martina Cvikla, ki trenutno deluje v Evropski banki za obnovo in razvoj. V medijih se je omenjalo še Alenko Bratušek in nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, a sta to možnost oba že zavrnila.

Za imenovanje člana sveta Banke Slovenije, v tem primeru guvernerja, je v DZ potrebna absolutna večina vseh glasov poslancev, torej 46. V preteklosti pri potrjevanju kandidatov v DZ ni šlo vedno gladko. Leta 2007 je takratnemu predsedniku Janezu Drnovšku uspelo šele v tretje, saj poslanci niso podprli ne kandidature Mitje Gasparija za nov mandat ne predloga za imenovanje Andreja Ranta. Guverner je tako nato postal Marko Kranjec.

Jazbečev mandat - guvernersko funkcijo je prevzel sredi julija 2013, potem ko je v DZ pred tem dobil zgodovinsko številčno podporo 77 poslancev - je sicer zaznamovala obsežna milijardna sanacija bank konec leta 2013 in deloma še v letu 2014, ki je stabilizirala bančni sektor in pomembno prispevala k hitremu okrevanju slovenskega gospodarstva v zadnjih letih, a zaradi katere je bil deležen številnih kritik v medijih in delu javnosti, predvsem v vrstah tistih, ki so bili v njej ob premoženje, postala pa je tudi predmet kriminalistične preiskave.

Poleg pritiskov v medijih in delu politike pa so verjetno njegovemu predhodnemu odhodu s položaja botrovala tudi različna nesoglasja med ostalimi člani sveta Banke Slovenije, ki je bil v času njegovega mandata prenovljen. Ta naj bi bila tako velika, da naj bi hromila delovanje sveta.

Jazbec je bil četrti guverner Banke Slovenije za Francetom Arharjem in omenjenima Gasparijem in Kranjcem ter prvi, ki je predčasno končal svoj mandat. V prihodnjih tednih bomo tako dobili petega guvernerja v samostojni državi.