Ne gre zgolj za vprašanje matematike, pač pa za zgodovinska dejstva v času slovenskega osamosvajanja. Če minister meni, da je Slovenska vojska stara 31 let, zakaj ni tega izpostavil v oddaji?

Brigadir Tone Krkovič, predsednik Društva Moris Kočevska Reka in nekdanji načelnik Manevrske strukture narodne zaščite, protestira zoper »ponižujoč pljunek v obraz« vsem svojcem vseh pripadnikov Slovenske vojske in Policije, ki so svoja življenja položili na oltar domovine za časa slovenske osamosvojitvene vojne.

Mnogi, ki zgolj površno spremljajo življenje Romov na Dolenjskem, imajo vtis, kako ljubeč odnos imajo Romi do svojih otrok. Toda podatki, ki so jih zbrali v Zdravstvenem domu Kočevje, pričajo, da so romski otroci bistveno bolj ogroženi od neromskih ravno zaradi ravnanja njihovih staršev.

Nedavno je specializant infektologije Federico Potočnik na tviterju zapisal: dve medicinski sestri, ki nista preboleli covida in se ne želita cepiti, sta na oddelku okužili vsaj pet pacientov. Ni napisal, na katerem oddelku katere bolnišnice naj bi se to zgodilo. Potočnik je sicer zaposlen na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici. Prepričan je, da bi se moralo cepiti vse zdravstveno osebje.

Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pobudo, naj se v zakonodajo vnese, da morajo biti podatki o celotnem premoženju pravosodnih funkcionarjev prosto dostopni na spletu.

Slovenska vlada je Evropski komisiji poslala Načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi katerega bi naša država iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi do leta 2026 črpala okoli 2,5 mrd evrov. Kam bo šel denar?

Predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj je v intervjuju za Reporter razložil, kaj se bo dogajalo z globalnim turizmom v postkoronskem času. Evropske države so med epidemiološko krizo že začele turistično solirati.

V CSD Kočevje so z vsemi Romi (prejemniki socialne pomoči), ki so jih obravnavali zaradi dolgov in neplačevanja položnic, sklenili dogovor, da ima CSD »roko nad plačevanjem«.

Čeprav se stranka NSi na čelu z Matejem Toninom razglaša za konservativno, ki naj bi zavračala levičarske ideje o »enakosti« moških in žensk, pa vsaj njen minister za delo Janez Cigler Kralj, kot kaže, ni tega prepričanja. Zgleda, da je tudi on pomešal pojma enakosti in enakopravnosti.

Medtem ko nekateri težko vzpostavijo kontakt s svojim družinskim (osebnim) zdravnikom, se mnogi Slovenci soočajo še z veliko večjo težavo: izbranega družinskega zdravnika sploh nimajo. Preiskali smo, zakaj je tako in kako bi stanje lahko izboljšali.

Na tožilstvu in policiji niso obrazložili, kakšen je trenutno status Roka Snežiča v preiskavi, policijski viri pa so nam sporočili, da naj bi se še vedno gibal na relaciji Slovenija- BiH.

V zgodbi o razvpiti Moskovičevi vili, v kateri je danes sedež stranke SD, je največja enigma ženska, ki je bila lastnica vile skoraj desetletje in pol po drugi svetovni vojni.

Po besedah naših virov se je predsednica SD za danes dogovorila za sestanek s predstavniki Evropskega judovskega kongresa. Gre za vprašanje sedeža SD, ki je bila nekdaj v lasti ljubljanske judovske družine Moskovič, umrle v holokavstu. Država po drugi svetovni vojni do vile (na stranko je bila prenesena 1993) ni prišla na pošten način.

Evropska judovska skupnost je stranko SD pozvala, naj popravi zgodovinsko krivico in vilo v Ljubljani, v kateri ima sedež, vrne judovski skupnosti. Pred vojno je bila vila last judovske družine Moskovič. Preiskali smo, katero vse premoženje so imeli Judje pri nas in ali bo Judovska skupnost Slovenije prejela nadomestilo za premoženje, ki ga je odvzela država.

Na vlado smo naslovili vprašanje, ali ima glede odvzetega judovskega premoženja po vojni namen izpolniti moralno zavezo države do Judovske skupnosti Slovenije in se dogovoriti za obliko nadomestila, do katerega bo slednja upravičena. Ali pogovori o tem potekajo, kako daleč so, za kakšno obliko nadomestila bi lahko šlo? Odziva (še) ni.

Nedavno so trije mladi kočevski Romi (in njihov bratranec z Obale) do smrti pretepli 77-letnika pri Grosupljem. Obstajajo kazalci, da romska populacija v Kočevju izrazito izstopa glede kriminala, neizobraženosti, nezaposlenosti, prejemanja socialne pomoči. Eden glavnih razlogov za to je njihova (samo)getoizacija, saj jih velika večina izolirano živi v naseljih okoli Kočevja in tam poteka njihova socializacija.

Odvetnik Borut Škerlj iz Novega mesta predlaga, da bi državni zbor sprejel zakon o amnestiji, na podlagi katerega bi iz zaporov izpustili obsojence stare nad 60 let, ki prestajajo kazni do pet let zapora.

Romski problem se z območja občine Kočevje pospešeno »preliva« v druge dele Slovenije, ki so deležni tistega, s čimer morajo Kočevci živeti že desetletja - romskega nasilja. Socialna bomba naraščajoče romske populacije tiktaka.

Zahvaljujoč koronskim dodatkom je direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej za december prejel prek devet tisoč evrov bruto plače, njegova strokovna direktorica Mateja Praprotnik pa 7769 evrov. Le dva primera plač, ki so s koronskimi dodatki v preteklih mesecih krepko narasle.

Danes so slovenski mediji predstavili neuradni dokument (non paper) o spreminjanju meja na območju nekdanje Jugoslavije po etničnem principu. Kljub temu, da nekateri (so)avtorstvo dokumenta pripisujejo slovenskemu premierju Janezu Janši, ministrstvu za zunanje zadeve ali naj bi celo pri njem sodeloval predsednik Borut Pahor, o tem ni nikakršnih dokazov.