Rešitev za prenatrpane zapore: bi izpustili večino obsojencev starih nad 60 let?

To pobudo je sicer na parlament in predsednika republike Boruta Pahorja poslal že pred letom dni ob začetku epidemije. Tedaj predvsem zato, ker so se začele širiti okužbe s koronavirusom, med območji z večjim tveganjem za hitro širjenje pa so tudi zapori.

Povod za njegovo pobudo je bil primer obsojenca starejšega od 65 let, kateremu so po izdani in kasneje pravnomočni sodbi presadili srce. Tveganje vsake okužbe, kaj šele s covid-19, bi lahko zanj pomenila smrt.

Kot je znano, do zakona o amnestiji ni prišlo. Toda odvetnik Škerlj je prepričan, da bi bilo smiselno amnestijo sprejeti ne glede na epidemijo. V Sloveniji smo namreč že pred leti ukinili pravni institut izredne omilitve kazni. Do te možnosti so bili upravičeni tisti, pri katerih so se okoliščine po pravnomočni sodbi bistveno spremenile. O pravnem sredstvu je odločalo vrhovno sodišče.

Po besedah Škerlja smo pri nas pogojne kazni, ki so jih sodišča za mnoga kazniva dejanja izrekala nekdaj, zdaj nadomestili s strogimi zapornimi kaznimi. »Število kaznivih dejanj se je manjšalo, v zaporih pa je vedno več ljudi«. S pobudo želijo v njegovi odvetniški družbi zavarovati predvsem osebe, ki so praviloma preganjane za novodobna kazniva dejanja povezana s (finančno) krizo po letu 2008 – oškodovanje pravic delavcev, oškodovanje upnikov, zloraba položaja, povzročitev stečaja. Pravi, da se utegne tudi po sedanji epidemiološki krizi število sodb za tovrstna kazniva dejanja zvišati, ni pa smiselno, da bi v zaporih držali starejše ljudi, pri čemer ne gre recimo za nobene morilce, posiljevalce…