Prevaljski župan Matic Tasič z zamiki ni zadovoljen, župane skrbi tudi tožba za predhodni odsek.

Osrednja tema današnjega delovnega srečanja Sveta koroške regije z ministrico Polono Rifelj so bili po mnenju županov predolgi in preveč zapleteni postopki tako glede urejanja vodotokov, sanacije po poplavah, črpanja kohezijskih sredstev in tudi umeščanja tretje razvojne osi v prostor.

Trenutno predsedujoči Svetu koroške regije, župan Občine Prevalje Matic Tasič, je izrazil nezadovoljstvo z zamiki glede priprave in sprejetja državnega prostorskega načrta za odsek hitre ceste Otiški Vrh-Holmec. Po zdajšnjih napovedih ministrstva bo lahko ta sprejet predvidoma prihodnje leto, Tasič pa pričakuje, da bodo odslej postopki potekali hitreje.

Hkrati so župani zaskrbljeni zaradi vložene tožbe, ki jo je organizacija Alpe Adria Green vložila na upravno sodišče zaradi domnevne nezakonitosti marca letos sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec - jug do Dravograda z obvoznicami.

"To pomeni, da se zadeve lahko ustavijo. Tukaj bi mogoče potrebovali tudi nekaj pomoči lokalne skupnosti, da se pogovorijo s temi organizacijami, ki te velike razvojne projekte ovirajo in s tem tudi onemogočajo razvoj v različnih slovenskih regijah," je dejala ministrica Rifelj.

Glede pospešitve ostalih postopkov, med drugim pri preverjanju vlog za izplačila kohezijskih sredstev in pri pridobivanju pogodb za projekte popoplavne sanacije, pa je ministrica skupaj s sodelavci pojasnila, da so nekatere oddelke kadrovsko krepili, pripravljajo tudi spremembe zakonodaje, v nekatere postopke pa med drugim uvajajo tudi umetno inteligenco in agente, ki vloge hitreje pregledujejo.

Povedala je tudi, da ministrstvo ni svetovalni organ pri dopolnjevanju različnih vlog, kar velikokrat pričakujejo občine, a da morajo do novega leta vendarle postati svetovalni organ za občine, jih klicati, preverjati in poskrbeti, da bodo vloge prišle na ministrstvo pravočasno in da bodo tudi pravočasno pregledane, saj bodo le tako lahko iz resorja ministrstva za okolje in prostor uspeli počrpati 61 milijonov evrov iz kohezije.

Sicer pa je, kot so danes povedal tudi sodelavci ministrice, velikokrat težava v slabo pripravljenih projektih, zaradi česar so nato potrebne dopolnitve. Zato bo, tako ministrica, očitno treba več narediti na svetovalni vlogi ministrstva, saj se predvsem manjše občine, kar je vnovič opozorila tudi županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, soočajo s pomanjkanjem kadra za tovrstne naloge. Težave pa so tudi v evropskih predpisih, a se tudi EU preusmerja v debirokratizacijo, je dodala ministrica.

Občine si želijo tudi pospešitve postopkov pridobivanja pogodb in s tem tudi sredstev za projekte sanacije po poplavah avgusta 2023. Ob tem je ravenski župan Tomaž Rožen vnovič opozoril na vprašanje razlikovanja med sanacijo in investicijo. Težko je namreč samo s saniranjem in vrnitvijo v prejšnje stanje zagotoviti poplavno varnost, je opozoril. Zavzel se je tudi za možnost podaljšanja črpanja sredstev iz sklada za obnovo, ki je zdaj predvideno do konca leta 2028. V skladu je po njegovih podatkih kar veliko sredstev, predlagal je tudi, da se sklad razširi na vse naravne nesreče.

Župan Občine Dravograd Anton Preksavec pa vztraja, da se mora po zaključenem prvem nadaljevati drugi sklop projekta zagotavljanja poplavne varnosti Dravograda. Direktor Direkcije za vode Roman Kramer je dejal, da si za to prizadevajo, a da vira sredstev za zdaj ni, je pa možen vir sklad za vode.