Revija Reporter
Slovenija

Tako so v Kočevju »obračunali« z Romi, ki ne plačujejo dolgov

Nenad Glücks
1 5.485

8. maj. 2021 6:00 Osveženo: 7:43 / 08. 5. 2021

Deli na:

Romsko naselje Trata pri Kočevju

Primož Lavre

V CSD Kočevje so z vsemi Romi (prejemniki socialne pomoči), ki so jih obravnavali zaradi dolgov in neplačevanja položnic, sklenili dogovor, da ima CSD »roko nad plačevanjem«.

V Centru za socialno delo v Kočevju so precej uspešni pri izboljšanju plačilne discipline pri romski populaciji. Romov je sicer na Kočevskem že okoli 900, pred desetimi leti jih je bilo nekaj nad 500. Pri CSD glede reševanja plačilne nediscipline pravijo, da ne gre le za dolžnike med Romi, pač pa za vse dolžnike, ki so prejemniki socialnih transferjev.

Upniki so večinoma občina, osnovne šole, javni zavodi in javna podjetja iz lokalnega okolja (komunala, vodovod …). Občina Kočevje financira zaposlitev dveh sodelavk CSD v programu za pomoč Romom pri socializaciji. Na vsako obvestilo o dolgu se CSD odzove. S prejemnikom socialne pomoči se pogovorijo, ponudi se mu lahko podpis dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike, ki vsebuje tudi načrt pomoči pri razrešitvi nastale stiske. Podpisnika sta CSD in prejemnik pomoči. Ta način reševanja plačevanja dolgov uporabljajo že več let, podlaga je v zakonu o socialnovarstvenih prejemkih.

Po zakonu krivdni razlog nastopi v primeru »zavrnitve sklenitve oziroma neizvrševanja dogovora o aktivnem reševanju svoje socialne problematike«, posledica je lahko prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Z vsemi posamezniki in družinami, ki so jih obravnavali, jim je uspelo doseči dogovor, da se dolgovi obročno odplačujejo, s čimer so soglašali tudi upniki, ki so predali predhodna obvestila o dolgovih. Upniki so se strinjali, da višino mesečnega obroka določijo uporabniki storitev sami, pri čemer se je upoštevala še višina mesečnega socialnega transferja posameznika in družine, in sicer tako, da jim ostane dovolj sredstev za preživetje. Pri večini prejemnikov je bila izražena želja in dosežen dogovor, da se iz socialnega transferja plačujejo še tekoče položnice.

Gre za osnovne življenjske stroške, vezane na preživetje. Gre zlasti za izdatke oskrbe s pitno vodo, komunalne storitve, najemnine za neprofitna stanovanja ali najem zemljišč, stroške šolske malice, vrtčevskega varstva ipd. Dolgovi od glob, prometnih prekrškov in davčnih obveznosti pa se iz tega naslova ne poravnavajo.