V iniciativi – predstavila se je danes dopoldne – se zavzemajo za popolno zaščito žrtev spolnih zlorab in od Cerkve zahtevajo ničelno toleranco do teh dejanj. Prepričani so, da Katoliška cerkev na Slovenskem naredi premalo, da bi zaščitila žrtve spolnih zlorab, ter da proti storilcem ne ukrepa konkretneje, hitreje in odločneje.
V odzivu je član ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri Slovenski škofovski konferenci dr. Andrej Naglič podal zbirno statistiko njihovega dela in med drugim pojasnil, da ekspertna skupina nikoli ne poroča o ukrepih, ki jih je predlagala posameznim škofom oziroma redovnim predstojnikom, ker bi s tem posredno razkrivala identiteto v postopek vključenih oseb. Vse domnevne žrtve in njihove svojce ekspertna skupina spodbuja, da domnevni primer spolne zlorabe naznanijo pristojnim državnim organom.
Objavljamo celotno pojasnilo dr. Andreja Nagliča
Zbirna statistika Ekspertne skupine SŠK za reševanje spolnih zlorab
Zaradi varovanja osebnostnih pravic domnevnih žrtev, domnevnih storilcev in z njimi povezanih oseb, ekspertna skupina zbirno poroča o svojem delu oziroma obravnavanih primerih.
Naloga ekspertne skupine je biti v pomoč žrtvam spolnih zlorab oziroma jim nuditi pravno in psihološko pomoč ter svetovati škofom oziroma redovnim predstojnikom kako preventivno preprečevati tovrstna dejanja in ukrepati v konkretnem primeru.
V okviru tovrstnega statističnega povzetka navajamo, da je ekspertna skupina od leta 2009, ko je bila ustanovljena, obravnavala 12 primerov domnevne spolne zlorabe, in sicer od prijavljenih 15 primerov (trije primeri zaradi očitne neutemeljenosti niso bili vzeti v obravnavo). V vseh primerih so bili domnevni storilci moški kleriškega stanu (mašniki in diakoni).
Domnevne žrtve so bile v petih primerih ženske in v sedmih primerih moški. Domnevno dejanje naj bi bilo v osmih primerih storjeno proti starejšim mladoletnikom (pubertetnikom) in v štirih primerih proti mlajšim mladoletnikom (predpubertetnikom). V vseh evidentiranih primerih so domnevne žrtve osnovnošolska in srednješolska populacija. Štirje primeri so z območja Nadškofije Ljubljana, po dva primera z območja Nadškofije Maribor in škofij Koper ter Novo mesto in po en primer z območja škofij Celje in Murska Sobota.
Vse domnevne žrtve in njihove svojce ekspertna skupina spodbuja, da domnevni primer spolne zlorabe naznanijo pristojnim državnim organom. Po našem vedenju so bili štirje primeri, ki jih je predhodno vzela v svojo obravnavo ekspertna skupina, v nadaljevanju procesirani tudi pred policijo in pravosodnimi državnimi organi. Podrobnejša statistika o tovrstni kriminaliteti je na voljo pri policiji in pravosodnih državnih organih. V času delovanja samostojne Slovenske cerkvene pokrajine je bilo laiziranih 18 klerikov (nekateri prostovoljno z izstopom, ostali kazensko zaradi cerkvenih sankcij).
Ker je ekspertna skupina ustanovljena v pomoč žrtvam in škofom oziroma redovnim predstojnikom, za njeno delo niso predpisani prekluzivni in instrukcijski roki. To pomeni, da po prijavi in začetku obravnavanja določenega primera, ta ne more biti formalno zaključen. Pravnih in psiholoških posledic spolne zlorabe ni mogoče časovno omejiti, ampak reševati, ko (če) se (ponovno) pojavijo.
S tega vidika ekspertna skupina ne more in ne sme zaključiti nobenega primera, ki ga je vzela v obravnavo, ker bi s tem izključevala pomoč žrtvi oziroma odpravljanje posledic zlorabe. Reševanje spolnih zlorab in njihovih posledic je po svojem značaju nadaljevano dejanje oziroma prizadevanje, kar vključuje časovno neomejeno komunikacijo z žrtvijo in škofi oziroma redovnimi predstojniki.
Posledično ekspertna skupina restriktivno poroča o svojem delu oziroma podaja zgolj zbirne statistične informacije. Nikoli pa ekspertna skupina ne poroča o ukrepih, ki jih je predlagala posameznim škofom oziroma redovnim predstojnikom, ker bi s tem posredno razkrivala identiteto v postopek vključenih oseb.