Boris Kobal (1953), trenutno še vedno direktor ljubiteljskega Šentjakobskega gledališča, je avgusta lani nagovoril zbrane na borčevskem protestu zoper novinarja Jožeta Možino in njegovega intervjuvanca zgodovinarja Jožeta Dežmana. »42.000 ljudi mora tega idiota tožit, moramo ga onesposobit. Isto velja za Možino, in isto velja za hišo RTV in za glavnega direktorja!« je razjarjen grmel na Titovem trgu v Kopru zdaj razkrinkani plagiator, ki je ohlapno prevedel in malce po balkansko priredil in sebi pripisal pred več kot 40 leti napisano delo italijanskega komediografa Alda Nicolaja La prova generale (Generalka).
Po razkritju je bilo SLG Celje, kamor jo je poslal na natečaj za izvirno slovensko komedijo Žlahtno komedijantsko pero, primorano predstavo Profesionalci espe umakniti. Čeprav ni zmagala (znašla pa se je v krogu treh najboljših), je teater »njegovo« igro novembra uprizoril, nagrajeno besedilo študentke AGRFT Ize Strehar pa še vedno čaka. Najbrž zato, da bi Kobal (tudi njegov sin režira v Celju) s predstavo prišel na celjske dneve komedije, na katerih je že zmagal leta 1997. V enem od intervjujev je omenil svoj občutek, da je postal denar vladar sveta, a ta miselnost se mu zdi katastrofalna. In res je bila katastrofalna.
Nekateri šokirani Kobalovi kolegi upajo, da je vse skupaj pomota. Toda ali je lahko pomota tudi citirano hujskaško pozivanje k onesposabljanju? Je lahko pomota njegovo norčevanje iz Koalicije Slovenije vpričo hrvaškega predsednika Mesića leta 2004 v Lutkovnem gledališču? Naj spomnimo, Mesića je vprašal, kako se po hrvaško reče Koalicija Slovenija. Ker seveda ni imel pojma, mu je pomagal Kobal: »Koaliciji Slovenija« se po slovensko reče pička. Zelo inteligentno in vredno žlahtnega humorja vpričo hrvaškega suverena!
Kobal se je rad predstavljal kot tisti, ki so ga želeli utišati, pred dobrim letom je izjavil, da je začel kot amater in končuje kot amater. Plagiat je bil res amaterski, samoutišanje nič manj.
