Politični spopad se seli na družbena omrežja

Zakaj analitik Andraž Zorko pravi, da je moč družbenih omrežij precenjena.

Ali lahko politiki preko facebooka ali twitterja dejansko manipulirajo s svojimi sledilci?

Pozor: sledilcev politikov na družbenih omrežjih nihče ne ščiti pred zavajanjem, blatenjem in ščuvanjem, ki ga izvajajo politiki.

Janez Janša in Borut Pahor imata prepričljivo največ sledilcev med slovenskimi politiki - kdo od njiju je spretnejši komunikator na družbenih omrežjih.

Kdo med politiki so najbolj zagreti tviteraši in instagramovci? Kdo od njih raje vztraja na facebooku? In kdo med njimi ima največ sledilcev.

V članku se sprašujemo, zakaj  je eden največji družbenih medijev oziroma omrežij snapchat pri naših politikih skoraj neopažen. Ga niso "pograbili", ker jih ne zanimajo prihodnje generacije volivcev?

Medtem ko je s pomočjo družbenih omrežij stranka Slovenska demokratska stranka utrdila svojo volilno bazo in prepričuje že prepričane, premier Marjan Šarec govori kot bi tvital, kratko, jasno in razumljivo, kar je osnova populističnega govora.

Ker Slovenija in druge evropske države nima mehanizma za prepoznavanje in nadzor dogajanja na družbenih omrežjih, se lahko v času kampanje pojavi množica lažnih profilov, ki uradno niso bili last političnih strank, vendar se prek njih objavljajo sponzorirani oglasi.

Stranke sicer o tem poročajo, a v resnici ne vemo, koliko je bilo morda za oglase dodatno plačano z računa iz Madžarske, Liechtensteina, Cipra ali Bosne. Kako lahko notranje ministrstvo nadzira financiranje volilne kampanje, če nad družbenimi omrežji nimajo nobenega nadzora?

VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24