Aktualna politična kriza zelo spominja na čas po volitvah leta 2011, ko nobena politična stran prav tako ni imela politične večine. Zoranu Janković kljub relativni zmagi njegove Pozitivne Slovenije ni uspelo sestaviti vlado, ampak jo je na koncu drugo uvrščeni prvak SDS Janez Janša.

Oba pola sta dobila po 44 poslancev, zato je bilo sestavljanje koalicije zelo zapleteno. Na volitvah je zmagala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki je dobila 28 poslancev, drugo uvrščena SDS Janeza Janše pa 26. Janković je pričakoval še glasove desetih poslancev SD in šestih poslancev Desusa, toda za izvolitev je potreboval vsaj še Državljansko listo Gregorja Viranta, ki je na volitvah dobila osem poslancev. SLS Radovana Žerjava je dobila šest mandatov, NSI Ljudmile Novak pa štiri.

Šimen Zupančič

Toda zapletlo se je že pri volitvah predsednika državnega zbora. Takratna predsednica NSI Ljudmila Novak se spominja, da je bila dvakrat na sestanku v Mestni hiši: »Takrat nam je povedal, da želi biti Borut Pahor predsednik državnega zbora, vendar pa da avtobus ne more imeti dveh šoferjev hkrati. Zato je vztrajal pri svoji kandidatki Maši Kociper. Pahor nas je prosil za podporo in mi smo mu jo tudi obljubili. Toda na dveh glasovanjih v državnem zboru nista dobila podpore ne Pahor ne Kociprova.«

Med odmorom sta poiskala rešitev prvak Desusa Karl Erjavec in prvak DL Gregor Virant, ki sta v poslanskih klopeh sedela skupaj. Oba sta si želela položaj predsednika državnega zbora. Kot se spominja Novakova, sta se dogovorila za sestanek z NSI, SLS in SDS: »Dobili smo se v prostorih poslanske skupine Virantove liste. Tam smo se dogovorili, da za predsednika državnega zbora začasno podpremo Viranta, za podpredsednika pa mene in Jakoba Presečnika iz vrst SLS.«

»Ko smo se vse zmenili, sem šla nazaj v prostore poslanske skupine NSI, tam pa me je že čakal Janković, ki je ves navdušen rekel, da je Pahor odstopil od kandidature in če bi zdaj podprli Kociprovo. Toda povedala sem mu, da imamo svojega kandidata. Ko smo za novega predsednika izglasovali Viranta, so se začeli kazati obrisi nove koalicije. Takrat sem tudi izrekla znani stavek, da je treba v demokraciji znati šteti do 46.«

Virant je dobil 52 poslanskih glasov SDS, DL, SLS, NSI in Desusa. Začela je nastajati koalicija, ki smo jo novinarji sprva imenovali koalicija 52, ki je bila pozneje prerastla v vladno koalicijo.

Kot pravi Novakova, so se kmalu za tem srečali predsedniki SDS, NSI, SLS in DL v Lukovici: »Janez Janša mi je predlagal, naj poiščem kakšno gostilno, kjer bi se lahko srečali. Izbrala sem gostilno Pri Bevcu v Lukovici, ker sem poznala lastnike in sem jim zaupala. Srečanje naj bi bilo skrivno, a novinarji so lokacijo kmalu našli in so stali na parkirišču. Nekdo, vendar ne trdim, da novinarji, je vlomil v avtomobil Radovana Žerjava in iz njega ukradel denarnico in avtomobil.«

V gostilni ni bilo Karla Erjavca, ki se je pozneje pridružil pogovorom. Tako Virant kot Erjavec sta hodila vzporedno na pogovore ene ali druge nastajajoče koalicije. »Janković je bil prepričan, da ima dovolj podpore strank za sestavo vlade,« se spominja Karl Erjavec: »Ko sem bil prvič pri njemu na pogovorih, mi je rekel, da Desusa sploh ne potrebuje, ker je z Žerjavom že zmenjen, da gre SLS v koalicijo. Pozneje sem poklical Žerjava, ki mi je zatrdil, da ni šans, da bi šli v vlado z Jankovićem, saj imajo do njega zamere kmetje.«

»Usklajevanja o levosredinski vladi z Virantom so potekala dobro, osnutek koalicijske pogodbe smo parafirali v poslanski pisarni Jankovića. Toda sodu je izbilo dno njegovo vztrajanje pri Maši Kociper, ko za predsednika državnega zbora ni hotel podpreti Boruta Pahorja. Takrat mi je Virant rekel, da ne bodo šli v koalicijo z Jankovićem. Že pred tem Janković ni hotel za finančnega ministra Janeza Šušteršiča, kar bi za Viranta pomenilo razkol v stranki, če bi kljub temu šel v vlado. Virant mi je povedal, da Janković noče Šušteršiča zaradi njegove tašče, ki je vodila iniciativo Tržnice ne damo,« nam je povedal Erjavec.

Jure Klobčar

Janković se je še naprej hvalil, da ima zagotovljenih 46 glasov, a se je pozneje izkazalo, da jih nima. Iskali so poslanca, ki bi prestopil v njegov tabor. Zato so snubili poslanca DL Ivana Vogrina, ki je bil v finančni stiski zaradi bankrotiranega podjetja. Ko sta se z njim srečala Zoran Janković in poslanec Gašpar Gašpar Mišič v hotelu Slon, jih je med pogovori zalotil in fotografiral fotograf Reporterja Primož Lavre. Po objavi fotografije v Reporterju je Vogrin zavrnil možnost, da bi podprl Jankovića.

Na glasovanju za mandatarja je za Jankovića glasovalo 42 poslancev, kar je bilo premalo za njegovo izvolitev. Poslanci DL so že pred glasovanjem napovedali, da ne bodo prevzeli glasovnic, podobno so ravnali tudi poslanci SDS, NSI in SLS. Nato so se začeli odvijati pogovore o oblikovanju desnosredinske koalicije. Vanjo je vstopil tudi Erjavec, ki mu je sprva Janša obljubljal mesto predsednika državnega zbora, a se je nanj Virant preveč navadil, zato je postal zunanji minister.

Janković ni kralj, ampak kraljica. Včasih je treba kraljico tudi žrtvovati, je takrat rekel podpredsednik stranke Robert Golob, ki se je v teh dneh znašel v zelo podobnem položaju.

»Janković me je prepričeval, naj ne grem v vlado Janeza Janše, ampak raje podprem predčasne volitve. To sem zavrnil, saj sem se zavedal, da bi te pomenile izbiro med Jankovićem in Janšo, male stranke pa bi izpadle. Poleg tega to tudi ne bi bilo dobro zaradi finančne krize, v kateri smo bili,« še dodaja Erjavec.

Predsednik države Danilo Türk je iskal drugega kandidata za mandatarja. Nagovarjal je bančnika Marka Voljča, ki je bil takrat v Mehiki, a ga je ta zavrnil. Skupina 50 poslancev SDS, DL, Desusa, SLS in NSI je nato za mandatarja predlagala Janšo, ki je s tem strankami sestavil svojo drugo vlado. A že čez leto dni je zaradi poročila KPK razpadla.

Janša se je moral posloviti s položaja predsednika vlade, Janković pa je zamrznil funkcijo predsednika Pozitivne Slovenije. »Janković ni kralj, ampak kraljica. Včasih je treba kraljico tudi žrtvovati,« je takrat rekel podpredsednik stranke Robert Golob, ki se je v teh dneh znašel v zelo podobnem položaju.