Teden dni po volitvah še vedno ni znano, kdo bo vodil prihodnjo vlado. Relativni zmagovalec, premier Robert Golob, še nima zagotovljenih 46 glasov, prav tako tudi ne drugo uvrščeni, prvak SDS Janez Janša.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar ima po ustavi prva možnost predlagati mandatarja. Kot je večkrat izjavila, bo predlagala tistega kandidata, ki bo imel podporo najmanj 46 poslancev. Teoretično ga lahko predlaga, tudi če jih nima.

Če predlagani kandidat ne bo zbral potrebne večine glasov, lahko v dveh tednih predlaga istega ali drugega kandidata. Prav tako lahko svojega kandidata predlagajo poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, ki lahko to storijo tudi v primeru, ko predsednik države ne želi predlagati kandidata.

To se je že zgodilo. Prvič leta 2000 po odstopu premierja Janeza Drnovška, ko je skupina poslancev SLS+SKD in SDS za mandatarja predlagala Andreja Bajuka, ki nato ni bil izvoljen ne v prvem ne v drugem krogu, ampak šele v tretjem, ko zadostuje navadna večina poslanskih glasov. Bajuk jih je naposled prejel 46, medtem ko je bilo 44 poslancev proti.

Prav tako so poslanci predlagali kandidata po volitvah leta 2011, ko je relativni zmagovalec volitev Zoran Janković, ki ga je predlagal predsednik republike Danilo Türk, dobil 42 poslanskih glasov, kar ni bilo dovolj za njegovo izvolitev. Nato je 50 poslancev iz vrst petih strank (SDS, DL, SLS, Desus, NSI) za mandatarja predlagalo Janeza Janšo, ki je bil zatem tudi izvoljen.

Dobro leto za tem pa je bila s konstruktivno nezaupnico zoper vlado Janeza Janše za novo mandatarko izvoljena Alenka Bratušek. Na podoben način je svojo prvo vlado leta 1992 oblikoval tudi Janez Drnovšek, ki je s konstruktivno nezaupnico premagal takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

Po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je prvi predsednik vlade postal Peterle, ki ga je izvolilo 184 delegatov takratne tridomne skupščine. Drnovšek pa ga dve leti pozneje premagal s 115 poslanskimi glasovi, 106 delegatov pa je bilo proti.

Drnovšek je bil nato brez problemov za mandatarja izvoljen tudi po prvih volitvah v državni zbor leta 1992, ko ga je podprlo 48 poslancev, 36 pa jih je bilo proti. Štiri leta pozneje pa je Drnovšku 46. glas omogočil Ciril Pucko, ki je iz SKD prestopil v LDS.

Pomladne stranke SDS, SLS in SKD so takrat prejele skupno 45 glasov, zato je prišlo do pat položaja. Takratna poslanca narodnih manjšin sta vnaprej obljubila glas Drnovšku, ki pa je potreboval še 46. glas, ki mu ga je, kot rečeno, dal Pucko.

Pomladne stranke SDS, SLS in SKD so takrat prejele skupno 45 glasov, zato je prišlo do pat položaja. Takratna poslanca narodnih manjšin sta vnaprej obljubila glas Drnovšku, ki pa je potreboval še 46. glas, ki mu ga je, kot rečeno, dal Pucko.

Toda pred iztekom mandata je desnica prav tako prišla na oblast s pomočjo dveh poslancev, ki sta prestopila iz levega tabora. Takrat sta Bajukovo izvolitev zagotovili poslanka Desusa Eda Okretič Salmič in poslanka SNS Polonca Dobrajc.

Pol leta pozneje je na volitvah močno zmagala LDS in predsednik vlade je vnovič postal Janez Drnovšek, ki je bil izvoljen z 61 glasovi za in petimi proti. Po njegovi izvolitvi za predsednika republike leta 2002 pa je vlado prevzel Tone Rop, ki ga je podprlo 63 poslancev, 24 pa jih je bilo proti.

Po zmagi SDS leta 2004 je vlado sestavil Janez Janša, ki je prejel 51 poslanskih glasov, 27 pa jih je bilo proti. Štiri leta pozneje je na volitvah slavila SD in vlado je sestavil Borut Pahor, za katerega je glasovalo 59 poslancev, 24 pa jih je bilo proti.

Leta 2011 so sledile prve predčasne volitve, na katerih je slavil Zoran Janković, ki pa mu, kot rečeno, ni uspelo sestaviti vlade. Zato jo je pozneje sestavil Janša, ki ga je podprlo 51 poslancev, 39 pa jih je glasovalo proti. Dobro leto pozneje je Alenka Bratušek prejela 55 poslanskih glasov, proti pa jih je bilo 33. A tudi njena koalicija je razpadla in po njenem odstopu so sledile predčasne volitve.

Leta 2014 je bil za predsednika vlade izvoljen Miro Cerar, ki je prejel 57 glasov, 11 poslancev pa je bilo proti. Štiri leta pozneje pa je bil za mandatarja izvoljen Marjan Šarec, ki je prepričal 55 poslancev, 31 pa jih je bilo proti.

Na volitvah 2018 je sicer relativno zmagal SDS, vendar Janši sprva ni uspelo sestaviti koalicije. To mu je uspelo šele po odstopu Šarca, ko ga je leta 2020 za predsednika vlade izvolilo 52 poslancev. Za mandatarja ga je takrat predlagal takratni predsednik države Borut Pahor.

Janševa koalicija je volitve leta 2022 hudo izgubila, zmago z veliko razliko je slavila Svoboda Roberta Goloba, ki ga je nato za mandatarja podprlo 54 poslancev, 30 pa jih je bilo proti.

Letos je Golob zmagal s pičlo razliko, zato ga čaka naporno sestavljanje vlade. Vladne stranke (Svoboda, SD in Levica) so skupaj dobile le 40 poslancev, za sestavo vlade zato potrebujejo še najmanj enega partnerja.

Po drugi strani pa so opozicijske stranke (SDS, NSI in Demokrati) prejele skupno 43 glasov. Da bi vlado lahko sestavil Janša, zadostujejo glasovi Resnice Zorana Stevanovića, ki ima v državnem zboru pet mandatov. Za Goloba je to premalo, zato potrebuje vsaj šest glasov Demokratov Anžeta Logarja, ta pa ne želi biti v koaliciji z Levico.

Obstaja tudi možnost, da bi Golobu poleg Stevanovića omogočil izvolitev še kakšen poslanec, ki bi tako kot Pucko prestopil iz desnega tabora ali pa mu glas nameni vsaj eden od poslancev narodnih manjšin, vendar sta oba že naznanila, da ne želita biti jeziček na tehtnici pri sestavljanju nove vlade.

Če ne bomo dobili mandatarja ne v prvem ne v drugem krogu, lahko v tretjem bodisi Janša bodisi Golob za izvolitev dobita zgolj relativno večino glasov. To pomeni, da se bodisi Resnica bodisi Demokrati vzdržijo glasovanja, mora pa mandatarja podpreti več poslancev, kot glasovati proti.