Zato sem mu v soboto dopoldne poslal prošnjo za intervju. Ker se poznava že dolgo časa, sem mu poslal sms na njegovo telefonsko številko. Toda odgovora ni bilo ne v soboto ne v nedeljo, zato sem ga v ponedeljek zjutraj še poklical. A tudi na telefonski klic se ni odzval.
Poklical sem predstavnika za stike z javnostjo NSI Aleša Trtnika in ga vprašal, ali je morda Horvat zamenjal svojo telefonsko številko, saj mi na mojo prošnjo za intervju ni odgovoril niti se ni odzval na moj klic. Pojasnil mi je, da jih je Horvat z mojo prošnjo za intervju seznanil že v soboto, vendar pa se jim ne zdim dovolj primeren sogovornik, saj da sem v zadnjih mesecih napisal zelo nekorekten članek o njihovi stranki, zlasti o njihovem predsedniku Mateju Toninu.
Poučil sem ga o medijski svobodi, nato pa ga, ko sem se naveličal poslušanja levit, ustavil z besedami, da o mojem novinarskem delu ne bova razpravljala, ampak da me zanima, ali bo gospod Horvat dal intervju za Reporter ali ne. Trtnik je želel, da intervju opravi kolega Ivan Puc, ampak sem mu pojasnil, da to ni mogoče, ker je na dopustu. Želel je tudi govoriti z odgovornim urednikom Silvestrom Šurlo, ki je iz znanih razlogov že več mesecev na bolniški. Rok za odgovor sem mu postavil do opoldneva.
Pozneje je Trtnik klical v uredništvo in zahteval direktorja, kateremu je prav tako razložil svoje pripombe glede mojega pisanja. Opoldne sem ga znova poklical, vendar odgovora še vedno ni bilo. Pohvalil se je, da je govoril z našim direktorjem, nakar sem ga vprašal, zakaj ni poklical namestnika odgovornega urednika Marka Medveška, ki je čakal na njegov klic. Potem je to storil in vnovič vztrajal, da intervju opravi Puc, ne pa jaz.
Toda Medvešek mu je pojasnil, da to ni mogoče zaradi dveh razlogov: ker je Puc na dopustu in ker smo se v uredništvu dogovorili, da intervju opravim jaz. Vse intervjuje sem opravil profesionalno, nikoli se ni nihče pritožil zaradi nekorektnosti. Slabo uro pozneje so iz NSI poslali sms: »V PR službi smo se odločili, da s vam za vabilo zahvalimo, za intervju pa se morda domenimo ob drugi priložnosti.«
Na Reporterju ne bomo nikoli dovolili, da nam bodo strankarski aparatčiki določali, kateri novinarji bodo delali intervjuje in pod kakšnimi pogoji. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno, da vodja poslancev NSI Jožef Horvat, ki ga je vladajoča koalicija želela videti celo na mestu predsednika državnega zbora, ni toliko suveren, da bi sam odgovoril na novinarjevo vprašanje, ampak namesto njega odgovarjajo s centrale stranke.
Volivci si ga bodo najbrž najbolj zapomnil po najhitrejšem teku iz dvorane ob potresu ter kako je lani po krivem obtožil policiste, da so mu nezakonito vpogledovali v osebne podatke. Letos, ko se je izkazalo, da temu ni bilo tako, ker je šlo za drugo osebo z enakim imenom in priimkom, pa se jim ni javno opravičil.
V SDS, kjer imajo podobne prakse z mediji, nam je Jože Tanko pred dvema letoma vsaj odgovoril, naj se obrnemo na tiskovno predstavnico poslanske skupine.
