Na državnozborskih volitvah 22. marca bo nastopilo 17 strankarskih list, pred štirimi leti pa smo izbirali med 21 listami. Letos ne bo na glasovnicah Naše dežele Aleksandre Pivec, Naše prihodnosti Ivana Galeta, Domovinske lige Dom Bernarda Brščiča, Liste Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo in Nove socialdemokracije Andreja Magajne.

»Odločili smo se, da ne bomo sodelovali na volitvah,« nam je pojasnila Aleksandra Pivec, ki še vedno vodi stranko Naša dežela, čeprav deluje v poslovnem svetu. Kakšna bo usoda stranke, ali bodo še naprej delovali, se še niso odločili. Na volitvah ne bodo podprli nikogar.

Na volitvah pred štirimi leti je stranka prejela 1,5 odstotka glasov, na podlagi tega volilnega rezultata je upravičena do državnega sofinanciranja delovanja stranke. Lani so iz državnega proračuna prejeli 113.393 evrov. Pivčeva pravi, da so ga porabili za poplačilo stroškov za delovanje stranke in kampanjo leta 2022. Večinoma so jih že poravnali, preostanek pa bodo s sredstvi, ki jih bodo od države še prejeli.

BOBO

Prav tako na volitvah ne nastopa Naša prihodnost, ki jo vodi Ivan Gale. »Nimam časa se s tem ukvarjati,« nam je dejal, a hkrati obljublja, da bo stranka še naprej delovala. O podpori kakšni drugi stranki še razmišljajo, sam se nagiba k Piratom ali skupni listi Levice in Vesne.

Pred štirimi leti so nastopili skupaj s stranko Dobra država in dosegli 1,70 odstotka glasov. Na podlagi rezultata sta obe stranki upravičeni do državnega sofinanciranja. Naša prihodnost je lani prejela 61.815 evrov iz državnega proračuna, denar pa so porabili, kot je dejal Gale, za pomoč žvižgačem.

Dobra država se je pozneje združila z Desusom v Stranko generacij (Vlada Dimovskega), ta pa zdaj nastopa na volitvah na skupni listi z Zelenimi Slovenije (Andreja Čuša).

Sašo Radej

Do državnih sredstev je upravičena tudi stranka Nova socialdemokracija, ki je pred štirimi leti nastopila na skupni listi Povežimo Slovenijo. Lani je prejela 10.459 evrov iz državnega proračuna, ki jih po besedah predsednika Andreje Magajne porabijo za najem strankinih prostorov.

In zakaj jih letos ne bo na volitvah? Magajna pravi, da so se pred meseci dogovarjali z Demokrati Anžeta Logarja, ki jih je nato »nafarbal.«: »Predstavili smo mu program, predlagali kandidate, na kar pa nam ni niti odgovoril. Vmes je sam predstavil svoje kandidate. Če nas Logar ne bi zafrknil, bi se morda zmenili s Stranko generacij Vlada Dimovskega.«

Magajna je nagovarjal k skupnemu nastopu tudi predsednico SLS Tino Bregant. Ko se je ta odločila za skupno listo z NSI, naj bi mu ponudila, da bi kandidirali na njihovi kvoti skupne liste, kar pa so zavrnili, ker menijo, da ima NSI premalo socialni program. Stranka namerava še naprej delovati, vodstvo je že sprejelo sklep o preimenovanju v Krekovo socialno demokracijo.

Na marčevskih volitvah ne bo tudi Domovinske lige Dom in Liste Borisa Popoviča. Oba veljaka strank, Bernard Brščič in Boris Popovič, nam na vprašanja, zakaj ne kandidirata in koga bosta podprla, še nista odgovorila. Ker sta njuni listi leta 2022 dosegli manj kot odstotek glasov, nista upravičeni do državnega sofinanciranja delovanja stranke.

Za letošnje volitve je bilo vloženih 18 kandidatnih list, od teh 16 v vseh volilnih enotah. Med njimi tudi Koalicija zedinjenega naroda (Zedinjena Slovenija in Stranka slovenskega naroda), ki pa so jo v treh volilnih enotah zavrnili, zato so sporočili, da na volitvah ne bodo sodelovali.

V vseh volilnih enotah bodo tako nastopile strankarske liste: Demokrati Anžeta Logarja, Državljansko gibanje Resnica, Glas upokojencev Pavla Ruparja, Karl Erjavec stranka Zaupanje, Koalicija alternativa za Slovenijo (Nič od tega in stranka Za zdravo družbo), Levica in Vesna, Mi, socialisti!, skupna lista NSI, SLS in Fokus Marka Lotriča, Piratska stranka Slovenije, Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča, SDS, SNS, SD ter skupna lista Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij.