Zadnje dni lahko v medijih spremljamo zapise in objave, ki jih pripravlja zaprisežena nasprotnica cepljenja in vseh protikoronskih ukrepov Saša Petek. Ljubiteljska znanstvenica opozarja pred vrsto nevarnosti, ki prežijo na ljudi, če se cepijo ali po novem celo testirajo. Zadnja »znanstvena teorija«, ki jo je ponudila ljudem je, da zdravstveno osebje med jemanjem brisa iz nosu pravzaprav s palčko vstavi v človeka anteno. Takih znanstvenikov kot je Petkova je v Sloveniji na pretek zato smo za novi Reporter intervjuvali pravega znanstvenika, raziskovalca in doktorja znanosti Tilna Kranjca.

Redkokdo je pomislil, da bo ob vse večji porabi električne energije prišlo do težav na električnem omrežju. Na novi Zelandiji so pred časom bila cela mesta brez elektrike zaradi preobremenjenega omrežja. V ZDA se izpadi elektrike vrstijo po tekočem traku. Tudi ponekod po Evropi že ugotavljajo, da bodo omrežja težko prenesla vse večji pretok. Kako pa je s tem v Sloveniji?

Slovenija ima na število prebivalcev zavidljivo število vrhunskih zdravnikov. Pravih pionirjev v medicini. Med njimi je brez dvoma estetski kirurg Uroš Ahčan.

Po Koroškem, po Kranjskem, od Jadrana pa do Triglava, in do panonskih ravnic je državna Sava Turizem prvi sobodajalec. 40 odstotkov vseh nastanitev v državi ima v lasti ta družba. In ker so največji si privoščijo marsikaj. Tudi nenavadne poslovne odločitve in samovoljo.

Otroci, ki so žrtve spolnih zlorab so kljub skrbi inštitucij za njihovo fizično in psihično zdravje bili do zdaj prevečkrat izpostavljeni nepotrebnemu podoživljanju travm, ko so morali pred različnimi strokovnjaki govoriti o svoji izkušnji zaradi kazenskega postopka proti storilcu. S Hišo za otroke bo tega podoživljanja bistveno manj.

Nasprotniki ukrepov pogosto imenujejo ukrepe za preprečevanje širjenja virusa »nacistični ukrepi«, preverjanje PCT pa posamezniki primerjajo z nadzorom ljudi, kot ga je v tretjem rajhu izvajal gestapo.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je pred leti Marjana Šarca privijala zaradi poletov s falconom – zdaj ko isto počne Janez Janša, pa je poslanka tiho. Njeno načelnost so preverjale Slovenske novice. Te so si sposodile vprašanja poslanke SDS, ki jih je pred dvema letoma v opoziciji poslala Šarcu, in jih zdaj poslale Janši, obenem pa so Bah Žibertovo vprašale, kaj si misli o najdražjih poletih Janše, ki so davkoplačevalce stali še več kot Šarčevi poleti. Odgovora poslanke časnik še po skoraj mesecu dni ni dočakal.

Stranka SD je pred kratkim v parlamentarno proceduro poslala zakon, na podlagi katerega bi za 1,3 milijarde evrov zgradili 10.000 stanovanj za mlade. Do izgradnje teh najemniških neprofitnih stanovanj bo treba še dolgo čakati, medtem, ko se bistveno cenejši projekt gradnje naselij s poceni hiškami za mlade že odvija.

Zadnje čase je pogosto v uporabi vodni top, policijska pridobitev vredna 1,2 milijona evrov, ki jo je nabavila vlada Mira Cerarja. Nakup novega vodnega topa je bila želja že Katarine Kresal predsednice LDS in notranje ministrice v vladi Boruta Pahorja, ki pa nakupa ni uspela izpeljati. Kdo bi rekel, da so za vodni top pri nas najbolj navijali politiki, ki so se ljudstvu prodajali za liberalce.

V Sloveniji je bila ovčereja desetletja med manj pomembnimi panogami. Po drugi svetovni vojni je na številnih območjih celo povsem izginila, ker so komunistične oblasti preferirale govedorejo in uvajale mlečne kvote. Nikoli pa ovčereja ni povsem zamrla na visokogorskih kmetijah pod Alpami.

Pred dvema letoma je marsikdo debelo pogledal, ko je videl nosilko liste Marjana Šarca za volitve v evropski parlament. Namesto kakega strogega možaka ali dame, ki so v Šarcu videle vlečnega konja slovenske demokracije in se že ob ustanovitvi stranke priključile stranki s slovitim imenom, je na vrhu liste pisalo Irena Joveva. Simpatična novinarka informativnega programa največje komercialne televizije je postala glavni Šarčev adut za naskok na EU.

Znani televizijec Marko Potrč je bil na začetku pandemije med najglasnejšimi kritiki vladne politike in sprejetih ukrepov. V svojih videih in zapisih, ki jih je objavljal na družbinih omrežjih, je večkrat poudaril, kako »neživljenjski« so ukrepi.

Mnogo slovenskih gospodarstvenikov in ekonomistov je zaskrbljenih nad stanjem v našem gospodarstvu. Kljub rasti so pesimistični oziroma ne prav optimistični. Izjava dr. Andreja Vizjaka, da lahko Slovenci v nekaj letih prehitimo celo »našega« idola – Nemčijo – je zato spektakularna. Toda vsak, ki je si je kaj prebral o nemškem gospodarstvu in okrevanju zahodnega dela Nemčije po drugi svetovni vojni, vidi, da Vizjakove besede niso iz trte izvite. Da ve, kaj govori v svojih knjigah in predavanjih, priznavajo tudi tisti, ki upoštevajo njegove predloge in nasvete. V Sloveniji spadajo med take izbrana podjetja, ki so v preteklih petih letih dosegala nadpovprečne rezultate. Tudi v Nemčiji in Švici ter na Bližnjem vzhodu uživa veliko zaupanje družinskih podjetnikov.

Koronska pandemija ni lani prizanesla nikomur. Tudi po športu je udarila. Reprezentančnih tekem in ligaških tekmovanj ni bilo možno organizirati po ustaljenem vzorcu, prvenstva so bila odpovedana, olimpijci so se za medalje pomerili letos namesto lani, stadioni prazni dvorane so nekaj mesecev samevale. Tudi treningi so bili močno prilagojeni, če so sploh bili. Pri vseh športih je bilo isto.

Več kot 21 tisoč otrok je pred dnevi prvič prestopilo šolski prag. Devetletno osnovno šolanje in znanje, ki naj bi ga osvojili bo v veliki meri odvisno od učiteljev, ki bodo učence spremljali na tej poti. Tudi počutje otrok bo v šoli v dobri meri odvisno od dela učiteljev. Spoznali smo Matejo Jelen, učiteljico na osnovni šoli Preska, ki se je že pred nekaj leti odločila, da ne bo sledila ustaljeni učiteljski praksi. Otroke je iz učilnice odpeljala v gozd, na travnik, naravo in navdušila vse.

Že leta se govori in piše o »vojni za vodo«, ki naj bi nas čakala in posledično seveda »vojni za hrano«. Nihče pa ni vsa ta leta, ko smo bili priča vojnam v Iraku, Afganistanu in tistim v Afriki pomislil na polprevodnike. Hecno. No, dovolj je bil virus, ki je povzročil pandemijo in danes se bije srdit boj za te silicijeve čipe, ki jih največ naredijo na Tajskem. No med koronskim zaprtjem tovarn jih niso in danes jih ni dovolj. Pomanjkanje čipov pa ima gromozanski vpliv na gospodarstvo.

Ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej zavrača izvajanje priporočenih ukrepov na šoli, ki jo vodi. Prav tako se sprašuje o vsem kar že dobro leto pojasnjuje stroka. Od Ministrstva za izobraževanje je zahteval odgovore in pojasnila, sicer ne v svojem imenu ampak v imenu »zaskrbljenih zaposlenih na OŠ Prebold.«

Vse več stvari se ureja preko interneta. Nekateri še vrat stanovanja ali omarice s porcelanom ne odprejo brez aplikacije na mobilniku. Poslovanja sploh ni treba omenjati. Na spletu je mogoče najti in dobiti vse. Tudi tisto, kar želi uporabnik ohraniti zase in da ostane tako, je treba primerno zaščititi. Slovenci nismo primerno zaščiteni in temu do zdaj nismo posvečali potrebne pozornosti, čeprav število kibernetskih napadov vsako leto raste. Čas je, da se zbudimo in se priključimo Evropi ne samo na področju digitalizacije, ampak tudi digitalne varnosti. Tilen Gorenšek, diplomirani obramboslovec, za svojo obrambo ne uporablja puške, ampak računalnik. Strokovnjak podjetja IPM Smart Community meni, da se moramo za zadostno kibernetsko varnost oborožiti vsi.

Letošnje leto je zelo pestro. Celo vreme ga biksa. Še maja ni bilo nič nenavadno, če smo videli kakšnega človeka v bundi hoditi okoli. Potem pa iz bunde v kratke hlače skoraj čez noč. Ko smo se fino sprostili pod sončnimi žarki, pa spet juhuhu. Le da tokrat ni prišlo do spremembe, ki bi trajala nekaj časa. Ne, ne. Vremenski pojavi se menjujejo dnevno. Večkrat dnevno. Sonce, veter, črni oblaki, nevihta, dež, toča, sonce in sparina v samo nekaj urah. Čudno. Preden smo posegli po razlagah teoretikov zarote, smo šli do vremenoslovca Blaža Štera.

Zmaga na olimpijskih igrah je v mnogih športih največja nagrada, ki jo športnik lahko dobi. Nekateri trenirajo leta, celo desetletja pa ne uspejo poseči po medalji, kaj šele po olimpijskem zlatu. Kaj pa tistim ki jim to vendarle uspe? Se jim življenje spremeni? Na kakšen način?