Revija Reporter
Slovenija

To so Slovenci, ki plačujejo za seks: moški, ki pri ženah ne dobijo želenega, polni potlačenih čustev in travm

Ana Jud
4 5.202

2. jan. 2023 6:00

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Profimedia

Prostitutka je poklic, kurba pa karakter. Prostitutka je punca, ki ji za uro seksa plačate približno 150 evrov. Kurbe sedijo na oblasti in vas odirajo za milijarde. Prostitutke delajo, za kurbe garate vi. Od prostitutke dobite užitek, od kurbe skledico riža. Objavljamo odlomek iz reportaže o prostituciji na Slovenskem.

Dekle, malo čez trideset let šteje, ponuja seks v opisanem stanovanju, imenovanem tudi fuk gnezdo. Za naš tednik v smehu razloži, kako so radovedne sosede naplahtali, da – obdarjeni z višjimi danostmi – vodijo ekipo vedeževalcev in obiskovalci kar derejo k njim. Po pogled v prihodnost, se razume. Dobro, toda kakšna je klientela? Moška. Izključno.



Mar ni čudno, da po videnja iz kristalne krogle hodijo le moški? Je, seveda je, se hihita punca, ampak glavno je, da sosedi v bloku ne težijo več. Spolni delavci ne počno ničesar prepovedanega. Preživeti morajo kot mi vsi. Vsak si po svoje služi kruh in znani rek uči, da je vsako delo častno.

Ona brez težav pristane na dialog z nami. Vzame si čas. Ni klasična kešpička, čeprav jo nekateri vidijo tudi tako. Ljudje na svet zremo skozi očala predsodkov, nasedemo marsičemu. Tračem. Bolj ko so neverjetni, hitreje smo sposobni verjeti. Ampak punca je res  zelo v redu, vljudna in univerzitetno izobražena, kar v hipu poruši mit o »tupih bejbah«, ki načitanost zbirajo v mednožju. Intelektualka je v nore bizarnosti prostitucije zašla iz resne socialne stiske, tako kot vsi, superzaslužek pa jo je prevzel, in tako je ostalo pet let. Toliko let vzdržijo redke ženske. Večina vztraja leto ali dve, dokler si ekonomsko ne uredijo življenja. Če ne doživijo živčnega zloma ali česa hujšega.

Pripoveduje, da z živci nima težav, zaradi predoziranja s kokainom pa je skoraj umrla. Na srečo so jo rešili. Zvodnika nima. Ga ne želi. Ne potrebuje ga in zaveda se, da je zvodništvo v Sloveniji kaznivo. Meni, da je področje prostitucije pri nas dobro urejeno. Legalizacija ne bi bila v redu, saj bi prostitutke, že tako socialno šibke, še davke morale plačevati, zdaj pa, oprostite, bi morda kdo od vas fukal za gotovino in približno 40-odstotkov zaslužka dal državi? Zakaj? Kaj ima država z vašim fukom? Če bi bil plačljivi fuk obdavčen, bi država postala zvodnik. Hujši od zvodnikov, ki imajo čez del stanovanjske prostitucije. Ta je v Sloveniji najpogostejša.

Punca, ki postane naša vodnica po tragikomičnih poteh plačljivega seksa, pravi, da ji v vseh petih letih ni težil niti en zvodnik. Na sceni, kjer normalnih oseb skoraj ni, velja za totalno zmešano. Zdaj razumemo balkansko pravilo – budi pametan i pravi se glup! Z mediji je govorila že večkrat, s skrito identiteto, zdaj pa prizna, da je posla naveličana in ga zapušča. Preden nas odpelje v dotično fukgnezdo, po mobilniku pokliče prijatelja, sodelavca. Vpraša ju za dovoljenje. Če smemo priti. Privolita.

Prave zasebnosti tako in tako ni. Vse se sliši, čeprav ima vsaka soba vrata, ki jih ob prihodu stranke diskretno zapro. Vsak ima rad mir pri fuku, kot ima še pes rad mir pri jedi. Nočejo se izpostavljati prostitutke, klienti pa tudi ne. Edini prostor, namenjen le njim, delavcem, je kuhinja. V kuhinjo stranke nimajo pravice vstopa. Razen nas. Ampak mi ne iščemo seksa.
 
Čeprav menda redno zračijo, polarnemu mrazu navkljub, je kuhinja dimno meglena, saj prisotni ves čas kadijo. Miza ob oknu je velika, okrogla, na klopci za njo pa posedata dekle in fant. Poljubljata se, nežno. Vstaneta, sežemo si v roke. Vljudno rečeta, da si lahko postrežemo z vsem, kar je na mizi. Ponudba je obilna, na mizi je marsikaj. Vino, vodka in steklenica še nečesa alkoholnega. Za malo sprostitve, pove vodnica.

Zraven ležijo tablice pomirjevala in protibolečinskih tablet, ki očitno služijo dodatni sprostitvi. Cigarete, minivrečka kanabisa, ob pepelniku manjši zavitek kokaina, zavitega v alufolijo. Droge, legalne in nelegalne, so v prostituciji stalnica, saj nihče pri polni zavesti ne zmore konstantno trpeti strank, večinoma psihično ali fizično napornih.

Seks v glavnem plačujejo moški, ki doma pri ženah ne dobijo želenega. Polni so potlačenih čustev, travm in neizživetih idej. Sogovorniki pravijo, da prihajajo tipi iz vseh sfer, vseh slojev, znani, anonimni. Petičneži in bogataši, nori na packarije, celo reveži, ki komaj preživijo s socialno podporo, pa še del te odnesejo k prostitutki. Socialci si več kot pol ure po navadi ne privoščijo, ker se jim zdi predrago. Še ceneje bi bilo, če bi drkali ob klipih s Pornhuba, a oni rinejo k prostitutki. Očitno je spolnost zanje enako pomembna kot hrana in spanje. Prihajajo domačini, tujci, včasih celo migrant iz azilnega doma. Vse je možno. Nemogoče ne obstaja. Meja ni. Nekateri pridejo samo enkrat in nikoli več.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24