Prijavljeni ste kot
31. jul. 2008
Bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžić se na svojem prvem nastopu pred haaškim sodiščem danes ni želel izreči o krivdi glede 11 točk obtožnice, ki ga bremeni za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH. Odločil se je, da bo izkoristil pravico do 30-dnevnega odloga.
30. jul. 2008
Odvetnik haaškega obtoženca Radovana Karadžića, Svetozar Vujačić, je danes priznal, da ni vložil pritožbe na odločitev srbskega sodišča, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev Karadžića Haagu. Medtem je medvojni voditelj bosanskih Srbov že v Haagu, Vujačić pa je že zaprosil haaško sodišče, naj mu da na voljo 30 dni za pripravo obrambe.
28. jul. 2008
Srbska radikalna stranka bo danes v Beogradu organizirala množično zborovanje proti aretaciji haaškega obtoženca Radovana Karadžića in proti "diktaturi" srbskega predsednika Borisa Tadića. Stranka naj bi poskrbela za organizacijo prevoza iz vse Srbije in BiH in napoveduje mirne proteste, kljub temu ostaja bojazen, da bi lahko prišlo do nasilja.
V eksplozijah dveh bomb, ki sta v razmaku nekaj minut odjeknili v Carigradu, je v nedeljo zvečer umrlo najmanj 16 ljudi, 154 je bilo ranjenih, je danes sporočil turški minister za zdravje Recep Akdag. Do eksplozij je prišlo dan preden bo ustavno sodišče danes začelo presojati zahtevo o prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).
25. jul. 2008
Haaški obtoženec in nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić bi lahko izgubil premoženje zaradi poplačila odškodnin žrtvam zločinov v BiH, za katere naj bi bil odgovoren. Kot poroča sarajevski časnik Dnevni avaz, naj bi bil Karadžić dolžan okoli 4,5 milijarde dolarjev skupini ljudi, ki ga je tožila pred sodišči v ZDA.
24. jul. 2008
Ameriški demokratski predsedniški kandidat Barack Obama je danes v Berlinu začel evropski del svoje turneje - z izjavo, da želi dati iz mesta, kjer je bila premagana hladna vojna, nov zagon čezatlantskim odnosom. Obama je v Nemčijo, kjer ga je pričakala navdušena množica privržencev, prispel iz Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
23. jul. 2008
Odvetnik Radovana Karadžića, Svetozar Vujačić, je danes sporočil, da se bo nekdanji predsednik Republike srbske pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije branil sam, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
22. jul. 2008
Srbska policija je v ponedeljek zvečer aretirala nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Aretiran je bil v okolici Beograda v akciji srbskih varnostnih služb. Karadžić je na begu preživel kar 13 let. Nazadnje je, neprepoznaven z dolgo sivo brado in lasmi, živel v Novem Beogradu, in se preživljal z alternativno medicino.
16. jul. 2008
Bivši ruski naftni mogotec Mihail Hodorkovski je danes zaprosil za pogojni izpust, saj upa, da se bo sedanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izkazal za liberalnejšega od svojega predhodnika Vladimirja Putina, je sporočil odvetnik Hodorkovskega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
15. jul. 2008
Ameriška revija New Yorker je na naslovnici prikazala demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obamo kot muslimana, njegovo ženo Michelle pa kot teroristko. Revija trdi, da gre za norčevanje iz predsodkov o Obami, v senatorjevi kampanji pa menijo, da gre za neokusno in žaljivo dejanje.
14. jul. 2008
Turški državni tožilec Aykut Gengiz Engin je zaradi suma terorizma vložil obtožnico proti 86 osebam, ki naj bi bile vpletene v načrtovanje strmoglavljenja turške vlade, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Med obtoženimi naj bi bili nekdanji visoki predstavniki turške vojske, pa tudi novinarji in poslovneži.
11. jul. 2008
Nedavne vojaške vaje, v okviru katerih je Iran v minulih dneh izstrelil več raket, so pokazale, da ima Teheran omejene zaloge orožja, dokazale pa so tudi, da načrtovani ameriški protiraketni ščit v Evropi ni potreben, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
10. jul. 2008
Iranska elitna revolucionarna garda je v sredo med vojaškimi vajami, ki jih je začela v torek, preizkusila raketo dolgega dosega šahab-3. Gre za raketo, ki lahko doseže Izrael, v Iranu pa so jo preizkusili v času naraščajočih napetosti glede jedrskega programa te države, katerega cilj bi po mnenju Zahoda lahko bila izdelava jedrske bombe.
6. jul. 2008
Italija je pred kakim mesecem bila na tem, da si za premierja izbere Slovenca. Neverjetno, a resnično. Znano je sicer, da se v predvolilni mrzlici marsikaj izreče že za samo pest glasov. Ampak ko je levosredinski premierski kandidat nastopil na odru goriškega gledališča Verdi v nedeljo, 15. marca, dobre tri tedne pred volitvami, je bil videti zelo resen in odločen. Pred sabo je imel slovenske in italijanske poslušalce. In slovenski poslušalci so seveda čakali samo na to. Zato so številni izmed njih kar poskočili na stolih, ko je ljudski Walter Veltroni vzel mikrofon v roke in dejal: »V meni teče slovenska kri. Moj ded je bil Slovenec, iz Ljubljane.«
Iz Maroka smo jo skozi Zahodno Saharo mahnili proti Mavretaniji, takrat za nas obljubljeni zahodni afriški deželi, ki obsega obmorske dele puščave Sahare med Špansko Saharo in Senegalom. Uradno se država imenuje Islamska republika Mavretanija, pri čemer nam že ime pove, da gre za državo z večinsko muslimanskim prebivalstvom. Kar pa se velikosti tiče, bi vanjo verjetno z lahkoto stlačili kakih petdeset Slovenij. Država je ekonomsko zaostala in industrijsko nerazvita, ponaša se s kolonialno gospodarsko strukturo. Mavretanija je bila sprva francoski protektorat in nato francoska kolonija, leta 1960 pa je postala neodvisna država.
30. jun. 2008
Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe trenutno velja za največjo sramoto Afrike. Na celini, kjer so diktatorji, državljanske vojne in genocidi nekaj običajnega, je treba biti izjemna osebnost, da si prislužiš to dvomljivo čast. Njegovo vztrajanje, da se oblasti ne bo odpovedal, četudi izgubi volitve, je državo pahnilo na rob državljanske vojne, v veliki politični in gospodarski krizi pa je tako že nekaj let.
Medtem ko politiki v Bruslju in evropskih prestolnicah z lizbonsko pogodbo obljubljajo raj v Evropi, evropsko gospodarstvo stagnira v primerjavi z ameriškim. Razlike se kažejo na makroekonomski kot tudi mikroekonomski ravni. Resda se trenutno ameriško gospodarstvo spopada z recesijo, a to ne spremeni dejstva, da se razvojni prepad med EU in ZDA poglablja. Strukturnih in institucionalnih razlik med EU in ZDA je zelo veliko in čas je, da se Evropejci začnejo zavedati, da sta rast produktivnosti in gospodarska rast tisti čarobni palici, ki bosta zmanjšali relativno razliko v BDP na prebivalca med EU in ZDA, in ne država blaginje, vladavina interesnih skupin ter fiskalno prerazdeljevanje dohodkov in premoženja.
23. jun. 2008
Nedavni dogodki na mednarodnih trgih so svetovno ceno sodčka nafte v maju dvignili nad 120 ameriških dolarjev (USD). Cena soda surove nafte je rekord dosegla v prvi polovici junija, ko je presegla 130 USD. Ekonomski analitiki so v iskanju razlogov za eskalacijo cene nafte na svetovnih trgih navajali različne vzroke. Nekateri vzrok za rekordno zvišanje cene nafte v primerjavi s povprečno ceno leta 2007 iščejo v špekulativnih motivih na blagovnih borzah, drugi v politični ekonomiji.
