Po uspešnih, a kakovostno močno nihajočih serijah, kot so Glee, Ameriška grozljivka in Ameriška zločinska zgodba, ter Netflixovi uspešnici o serijskem morilcu Jeffreyju Dahmerju se je Murphy odločil, da bo naslednji pošastni portret posvetil enemu najbolj zloglasnih ameriških morilcev.

Nova serija Monster: The Ed Gein Story (Pošast: zgodba Eda Geina) nadaljuje Murphyjevo fiksacijo s tragičnimi, kontroverznimi in srhljivimi resničnimi zgodbami. Zdi se, da še ni našel zločina, ki bi bil pretemen ali preveč grotesken, da mu ne bi želel dati svojega pečata.

Ed Gein (igra ga Charlie Hunnam, ki je zaslovel s Sinovi Anarhije), tih in vase zaprt moški iz Wisconsina, je v petdesetih letih prejšnjega stoletja šokiral Ameriko, ko so policisti v njegovi hiši odkrili predmete, izdelane iz človeških kosti in kože.

Gein je postal arhetip »pošasti iz sosedstva«, ki uteleša strahove o represivni moralnosti, izkrivljeni materinski ljubezni in razkroju človeške psihe. Njegovi zločini so navdihnili nekatere najbolj slavne grozljivke v zgodovini – Psiho Alfreda Hitchcocka, Teksaški pokol z motorno žago in Ko jagenjčki obmolknejo.

Murphy in njegova ekipa to izhodišče izkoristijo do skrajnosti – morda celo predaleč. Serija, sicer razkošno producirana in vizualno impresivna, se pogosto utaplja v estetiki gnusa. Posnetki Geinove kmetije, prežeti z grotesknimi detajli in religioznimi simboli, skušajo biti umetelni, a delujejo prej senzacionalistično. Podobno kot že pri Dahmerju je očitno, da ustvarjalca bolj zanima šok kot razumevanje morilca.

Murphy se loti tehtnih tem – religioznega fanatizma, zatrtih čustev, duševne bolezni in celo holokavsta, ki ga vpelje kot metaforo za moralno gnilobo časa. A ambicioznost serijo večkrat potisne v kaos, Gein pa ni ne junak ne demon, temveč figura, ki bi zahtevala subtilnost in psihološko globino. Ustvarjalec serije tega ni sposoben ponuditi.

Murphyjev odnos do resničnih zločinov je že dolgo dvoumen. Njegove serije so praviloma uspešnice – Dahmer je bil eden največjih Netflixovih hitov – a kvaliteta ni vedno sorazmerna s številom ogledov. Njegova najbolj dovršena tovrstna serija ostaja Ljudstvo proti O. J. Simpsonu (2016), kjer pa je bil Murphy predvsem producent in ne glavna ustvarjalna sila. Kadar je sam za krmilom, rad zaide v melodramo, pretirano simboliko in površno psihologijo.