Niko Grafenauer ob predstavitvi spomenice Zbora za republiko

25. maj. 2010

Ko sta Borut Pahor in Jadranka Kosor, ki ima že v svojem imenu navzoč Jadran, zapela odo radosti, jo je Pahor bolj kislo zapel.  

Škandalozno: za Katarino Kresal Reporter ne obstaja!?

25. maj. 2010

Za  notranjo ministrico Katarino Kresal  tednik Reporter sploh ne obstaja. Svojo neumnost, zapisano v kar enajst strani dolgem predlogu  za odložitev odločbe informacijske pooblaščenke, ki je od ministrice zahtevala, da razkrije podatke iz delovnega naloga za službeno potovanje varnostnika v tujino, je utemeljevala z navedbo, da  »Tednik Reporter« ni  vpisan v Razvid medijev, kamor se morajo sicer priglasiti vsi mediji.

Stran z Drnovškovim kipom (in parkom)

24. maj. 2010

Sodišče je ukazalo odstranitev kipa Janeza Drnovška, postavljenega v Zagorju. Za umik kipa se je na sodišče obrnil sin pokojnega predsednika države Jaša Drnovšek, zagorski župan Matjaž Švagan pa pravi, da ga ne bo odstranil.

Solistično pogajanje Pahorja s Hrvaško

24. maj. 2010

Zbor za republiko je sestavil spomenico v zvezi z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško, v kateri opozarjajo, da je sporazum škodljiv za Slovenijo. Kot je na današnji predstavitvi povedal predsednik Zbora za republiko Gregor Virant bodo podporniki spomenice na referendum glasovali proti.

Grims: Levica je iniciirala nasilje na protestih

24. maj. 2010

Branko Grims (SDS) Katarino Kresal sprašuje, ali poteka preiskava zoper tiste, ki "so zanetili nasilje in zlorabili študentske demonstracije". Zanima ga, ali preiskava upošteva tudi vse indice, "da so iniciatorji nasilja očitno povezani s političnimi strankami tranzicijske levice" in celo iz vladnih vrst.

Erjavec bi Pahorju postavljal spomenik

24. maj. 2010

Odgovornost za rezultat arbitraže oziroma referenduma mora po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca prevzeti premier Borut Pahor. V stranki DeSUS sicer ne sodelujejo v referendumski kampanji o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, saj menijo, da gre za vprašanje, o katerem bi se morala politika poenotiti, je še pojasnil.

Študenti so divjali, policija pa je čakala na navodila

24. maj. 2010

Policija je ob študentskih in dijaških nemirih prejšnji teden potrebovala lep čas, da je šla v akcijo. Množica pred parlamentom je postajala vse glasnejša in kocke so že letele v okna, policija pa je še vedno čakala ob strani. Ljudje, ki so zgroženo opazovali dogajanje, so policiste zaman klicali, naj nekaj storijo. Ko jih je mimoidoči opozoril, kaj se dogaja, in jih pozval, naj ustavijo razgrajanje, so odgovorili, da čakajo na ukaz nadrejenega. Dvajset in več minut po začetku salve granita in jajc nad parlament so policisti še vedno vdano čakali na ukaz, ki pa je prišel šele, ko je bila glavnina škode že storjena.

Ankete kažejo potrditev arbitražnega sporazuma

24. maj. 2010

Arbitražni sporazum s Hrvaško bi na referendumu podprlo 39,7 odstotka ljudi, kaže javnomnenjska anketa Vox populi. Proti sporazumu jih je 32,1 odstotka, medtem ko je neopredeljenih še dobrih 28 odstotkov. Po anketi Dela bi arbitražni sporazum podprlo 52 odstotkov, nasprotuje mu 24 odstotkov vprašanih, prav toliko pa jih je še neodločenih.

Nemoč granitne kocke

24. maj. 2010

Kljub izgredom pred stavbo slovenskega parlamenta demonstracijam dijakov in študentov minulo sredo ne more nihče odreči legitimnosti. Mlada generacija se je uprla aroganci sedanje oblasti, ki s spremembami zakonodaje poskuša korenito zarezati v njihov socialni položaj. 19. maja 2010 se je tudi v Ljubljani zgodila ulica, in bili smo priča prizorom, ki jih zadnje čase poznamo iz Aten in Bangkoka.

Številka 21, leto 2010

23. maj. 2010

  KAZALO Zgodba tedna Kocke in dildo v parlament Napeto politično ozračje pred referendumom so še bolj pregreli študentski izgredi pred slovenskim parlamentom. Za oblastnike so poleg opozicije največji problem v tej državi študentski in dijaški vandali, ki jim zdaj grozijo z odškodninskimi tožbami in zaporom. Po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da bi se izgrede dalo preprečiti, če bi policija svoje delo opravila dovolj profesionalno. Zato se že pojavljajo ugibanja, ali je notranja ministrica namenoma dopustila izgrede, da bi preusmerila pozornost od gospodarske krize, nezadovoljstva z vlado in bližajočega se referenduma o arbitražnem sporazumu. Intervjuji prof. dr. Marko Pavliha, predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu Marko Pavliha je pojasnil, zakaj je po njegovem bolje arbitražni sporazum na referendumu zavrniti in začeti nova pogajanja s sosednjo Hrvaško. Poleg tega je razložil, kakšne so glavne dileme slovensko-hrvaškega mejnega spora in kako so podobne primere reševali v mednarodni skupnosti. Razočaran je nad premierjem, vlado in vladajočimi strankami, katerim je pripadal kot poslanec v prejšnjem mandatu. Prav tako meni, da bi lahko predsednik države bolje unovčil svoj ugled v mednarodni skupnosti. Josip Friščić, predsednik Hrvaške kmečke stranke in podpredsednik hrvaškega parlamenta Josip Friščić pričakuje, da izid slovenskega referenduma o arbitražnem sporazumu nikakor ne bo vplival na pridruževanje Hrvaške Evropski uniji. Pravi, da so v času slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj nekateri na Hrvaškem pozivali k bojkotu slovenskih izdelkov in ukrepom proti slovenskim lastnikom počitniških hiš ob hrvaškem morju, toda prevladal je razum in ni se zgodilo nič podobnega. Soglasje hrvaških politikov glede sporazuma in razdeljenost slovenskih politikov zanj ni dokaz, da je sporazum boljši za Hrvaško, temveč posledica tega, koliko se je kdo potrudil doseči soglasje. Govori tudi o pomenu ZDA pri doseganju sporazuma. Bojan Lapanja, Dare Kaurič, Iztok Turk, in Dušan Moravec, člani pankrske skupine Kuzle iz Idrije Šund in Kuzle, kasneje Radio Panoi, S. O. R ... Zasedba Kuzle ni med delovanjem nikoli izdala albuma. V studiu Radia Študent so pod okriljem producenta Jurija Torija snemali dvakrat in posneli: Če se rodiš cigan, Prazna generacija, Ne v mislt in Ti si zvezda, Smej se, Ostan idiot! in Vahid. Njihove posnetke je bilo do nedavnega mogoče slišati le na kompilaciji Lepo je ... Takrat nekoliko šokantna priredba pionirske himne Lepo je Dareta Kavriča je bila tudi intro te kompilacije. Slovenija Podporniki na vpoklic Privrženci arbitražnega sporazuma so vpregli vse, kar lahko in kar jim je rade volje na razpolago. Od nekdanjega predsednika republike, predsednika borčevske organizacije pa do preverjeno njihove civilne družbe z umetniki, estradniki in športniki vred. Danes bodo svoje privržence in podpisnike spomenice, ki sporazumu nasprotuje, predstavili na Zboru za republiko. Reportaža Budimpešta Budimpešta v mrzlih zimskih dneh, ko se kadi iz hladnega vodovja Donave, kjer se pozibavajo mogočni mostovi; ko potegne ledena sapa po rečni strugi, kjer prhutajo vsiljivi galebi in kjer nad mostovi krožijo hreščeče jate sivih krokarjev. Mogočna prestolnica se prebuja v zimskem jutru vse lepša, prijetnejša, v všečnih oblačilih ob boku srednjeevropskim prestolnicam nekdanje mogočne monarhije. IME TEDNA Borut Meško SLOVENIJA Kapitulacija pri Hotizi Najbogatejši garažni podjetnik Bolnišnica Babilon Eksekutor iz ozadja PRO&CONTRA Prepoved nošenja burk v javnosti: Miran Györek in Faila Pašić Bišić GLOBUS Angela bije plat zvona Panorama TEHNIKA Era rdečega žarka KULTURA Večna enigma FILM Zeleno, ki te ljubim zeleno ESTRADA Poligraf: Dejan Obrez Neprijetni zaplet zaradi najlepše Maručin horoskop KOLUMNE Boštjan M. Turk: Sončni zgled Vinko Vasle: Vse o čudežih in tepeni fasadi Saša Veronik: Začetnik bi to moral vedeti Rado Pezdir: Ob devetdesetletnici Ljuba Sirca

Kocke in dildo v parlament

23. maj. 2010

Strokovnjaki opozarjajo, da bi se študentske izgrede dalo preprečiti, če bi policija svoje delo opravila dovolj profesionalno. Zato se že pojavljajo ugibanja, ali je notranja ministrica Katarina Kresal namenoma dopustila izgrede, da bi preusmerila pozornost od gospodarske krize, nezadovoljstva z vlado in bližajočega se referenduma o arbitražnem sporazumu. Za oblastnike so poleg opozicije sedaj največji problem v tej državi študentski in dijaški vandali, ki jim zdaj grozijo z odškodninskimi tožbami in zaporom. Izgredi pred slovenskim parlamentom so napeto politično ozračje pred referendumom še bolj pregreli.

Če bi vztrajali pri blokadi Hrvaške, bi imeli boljši sporazum

23. maj. 2010

Marko Pavliha je pojasnil, zakaj je po njegovem bolje arbitražni sporazum na referendumu zavrniti in začeti nova pogajanja s sosednjo Hrvaško. Poleg tega je razložil, kakšne so glavne dileme slovensko-hrvaškega mejnega spora in kako so podobne primere reševali v mednarodni skupnosti. Razočaran je na premierjem, vlado in vladajočimi strankami, katerim je pripadal kot poslanec v prejšnjem mandatu. Prav tako meni, da bi lahko predsednik države bolje unovčil svoj ugled v mednarodni skupnosti.

Koga se boji Mario Galunič?

23. maj. 2010

Maja Čegovnik za Maria pravi, da je njena druga polovica. Ženska, katere ljubezni se ob televizijcu brani še nekaj moških, je spregovorila za Reporter, prvič pa so se medijem odprli tudi njeni starši.

Tomaž Ročnik, najbogatejši garažni podjetnik

23. maj. 2010

Velenjčan Tomaž Ročnik je s 44, 5 milijona evrov petnajsti najbogatejši Slovenec, ki je obogatel s pomočjo sestre Romane Pajenk, predsednice uprave Probanke Maribor, in dobrih povezav na velenjski občini.

V zakulisju RTV Slovenija kadruje Šetinc

23. maj. 2010

Programskemu svetu Radiotelevizije Slovenija se zelo mudi z menjavo v. d. generalnega direktorja RTVS Antona Guzeja, saj je njegov predsednik Jernej Pikalo na dnevni red seje, ki bo v torek, 25. maja, uvrstil točko dnevnega reda o volitvah novega generalnega direktorja.

V zakulisjuja kadruje Šetinc

23. maj. 2010

V zakulisjuja kadruje Šetinc

23. maj. 2010

Programskemu svetu Radiotelevizije Slovenija se zelo mudi z menjavo v. d. generalnega direktorja RTVS Antona Guzeja, saj je njegov predsednik Jernej Pikalo na dnevni red seje, ki bo v torek, 25. maja, uvrstil točko dnevnega reda o volitvah novega generalnega direktorja.

Arbitraža lahko ogrozi Luko Koper

22. maj. 2010

Če bi Slovenija ostala brez neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem, bi bila Luka Koper razvojno ogrožena. Moten pomorski promet oziroma ustavljanje in pregledovanje ladij z raznoraznimi izgovori, denimo okoljevarstvenimi, bi lahko odvrnil gospodarske posle z Luko, ker bi se ladjarji začeli preusmerjati na druga pristanišča.