Poslanec Anderlič v aferi SCT

Razkritje vpletenost poslanca LDS Antona Anderliča v sumljive avtocestne posle podjetja SCT je tempirana bomba za njegovo stranko in za SCT. Ta je po nekaterih ocenah že na poti Vegrada in zadnja stvar, ki jo potrebuje, je razgaljenje svojih povezav s politiko.

Avtocestni posli so se po razkritju zemonskega kartela spremenili v nočno moro. Pisanje Večera, da naj bi pri dogovarjanju za posel na Trojanah in v predoru Šentvid sodelovala tudi Mirko Bandelj in Anton Anderlič, za politiko pomeni tempirano bombo. Iz Pandorine skrinjice, ki se je odprla z razkritjem zemonskega kartela, bi kaj kmalu lahko začele pronicati še politične »podrobnosti«.

SCT je poleg tega danes v hudih težavah. Mnogi mu napovedujejo skorajšnji konec. Insolventnost naj bi bila samo še stvar časa. Še več, po informacijah iz gradbeniških krogov naj bi zaradi hude interne krize nižje razvrščeni člani uprave SCT že pristali na minimalne plače. Morebitni zlom SCT bi Pandorino skrinjico samo še bolj odprl, zato bi na dan lahko prišle nove, podobne tistim, ki so bile načete v prejšnjih tednih.

Izločeni iz SCT
Za osvežitev spomina. Večer je pisal, da so se predstavniki SCT (Ivan Zidar in Robert Kuzman) leta 2004 srečali z vodstvom Darsa (takratni predsednik uprave je bil Janez Božič) ter predstavnikoma vladajoče LDS, takratnim vodjo poslanske skupine Antonom Anderličem in generalnim sekretarjem Mirkom Bandljem. Tema pogovorov naj bi bila delitev del za predor Trojane in Šentvid, pri katerem naj bi užaljeni Zidar, potem ko je bil predor Trojane dodeljen italijanski družbi Impresa Grasseto, v tolažbo dobil inštalacijo elektro-strojne opreme v Trojanah in šentviški predor. Od dogajanja, ki naj bi ga opisoval objavljeni zapisnik z omenjenega sestanka, so se vsi vpleteni takoj distancirali.

Anderlič je pisal pismo Radu Likarju, predsedniku preiskovalne komisije, ki se ukvarja z nečednimi posli na slovenskih avtocestah in katere član je bil tudi on. Likar je namreč Anderliča začasno izločil iz komisije, ker bodo poslanca LDS zaslišali kot pričo. V pismu pojasnjuje, da je bil sicer za krajši čas med letoma 2005 in 2007 lastnik »neznatnega števila delnic«, a da takrat ni imel operativnih funkcij, zato ni mogel vplivati na nobeno odločitev družbe SCT.

O »neznatnem« Anderličevem lastništvu v SCT smo tudi mi poskusili poizvedeti kaj več. Po naših informacijah naj bi se v družbi prijateljev Anderlič hvalil, da vsota vložka le ni bila tako neznatna. Šlo naj bi celo za milijonske zneske, ki naj bi jih Anderlič najel pri tajkunu Dariu Južni. S tem vprašanjem smo se obrnili tudi na poslanca LDS, ki nam je dejal, da vrednosti njegovih delnic niso niti približno dosegale omenjenih visokih vrednosti. Potrdil pa je informacijo, da mu je posojilo odobrila Južnova Perspektiva FT, d. o.o., in da je posojilo tudi že poplačal. Koliko je znašal vložek?

Anderlič je v SCT kot delničar vstopil februarja 2005: kupil je 2889 delnic (približno 0,006 odstotka). »Cena delnice je bila dobrih 29 evrov,« nam je dejal poslanec. Vložek je torej bil približno 85 tisoč evrov. 15. marca 2005 je bil Anderlič po številu delnic peti največji delničar, sicer daleč za prvouvrščenimi Delfi, d. d., (276.013 delnic), CM Celje (125.053 delnic) in Vipa Holdingom (54.007 delnic). Ko se je Zidar odločil za izločitev vseh malih delničarjev (decembra 2007) je bil Anderlič (z istim številom delnic kot ob vstopu) celo na drugem mestu, a daleč za Delfijem, ki je medtem prevzel 417 tisoč delnic (92 odstotkov družbe). Za izločitev je SCT ponudil 26,74 evrov za delnico, kar bi v Anderličevem primeru pomenilo 77.251 evrov.

VEČ V TISKANI IZDAJI