V sredo so po vladnih podatkih ob 6767 testih potrdili 1925 okužb z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo 28,45 odstotka testov. Umrlo pa je 41 bolnikov s covidom-19, kar je največ doslej. V bolnišnicah so zdravili največ covidnih bolnikov do zdaj, 1210 (18 več kot dan prej), med njimi 200 na intenzivni negi (dva manj).

Kot pravi odvetnik Domen Gorenšek, opozicija s poskusi rušenja vlade hkrati diskreditira tudi vladne ukrepe zoper širjenje koronavirusa. Gorenšek bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo poslanec Levice Miha Kordiš pravno odgovarjal za zmerjanje zdravnikov zasebnikov z mazači.

Kirurg dr. Erik Brecelj je kritičen do odnosa nekaterih Slovencev do epidemije koronavirusa in zaščitnih ukrepov, ki jih priporočajo strokovnjaki. V intervjuju v tiskani izdaji Reporterja se Brecelj ni držal nazaj, ko je spregovoril o tem, zakaj je prišlo do takega porasta okužb, in se razgovoril o stanju slovenskega zdravstva.

V bolnišnicah zdravijo vedno več bolnikov s covidom-19, število bolnih in zelo bolnih pa se bo po pričakovanju bolnišnic v prihodnjih dneh še povečalo, zato širijo kapacitete za sprejem teh bolnikov. Težave imajo tudi s kadrom, ponekod pomagajo prostovoljci. Ob spremembi smernic testiranja potekajo priprave na uporabo hitrih testov.

Tretji val epidemije covida-19 je pričakovati ravno v času sezonske gripe, je na novinarski konferenci dejala epidemiologinja Irena Grmek Košnik s kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ta se po njenih pojasnilih navadno začne konec decembra, traja v januarju in februarju, v marcu ali aprilu pa se konča.

Kirurg dr. Erik Brecelj ocenjuje, da smo zaradi hitre rasti števila okužb s koronavirusom v Sloveniji na poti v Bergamo. Torej italijansko mesto, ki ga je spomladi epidemija najbolj prizadela. Razložil je, kdo je najbolj odgovoren za rast okužb in zakaj stranke z levice v zvezi z zdravstvom nastopajo dvolično.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je odločilo, da bo zaradi pomanjkanja prostorskih kapacitet izkoristilo prostore nedograjenega objekta Diagnostično-terapevtske službe. Po trenutnih načrtih bi tako pridobili kapacitete za okoli 150 postelj, so sporočili iz UKC Ljubljana. Projekt bo znašal dobrih 2,3 milijona evrov.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za STA pojasnili, da so že v začetku sezone proizvajalcem, ki izdelujejo cepivo proti gripi, posredovali dodatno povpraševanje za pridobitev cepiva proti gripi, a so prejeli negativne odgovore. Preverjali so tudi pri državah, ali bi bila katera pripravljena odstopiti cepivo, a neuspešno.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na Twitterju napovedal, da bodo v dogovoru z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) novembrsko pošiljko cepiva proti gripi prednostno namenili rizičnim skupinam. Trenutno dostopno cepivo proti gripi je namreč že skoraj razdeljeno, predvidoma sredi novembra pa pričakujejo še 20.000 odmerkov cepiva.

V bolnišnicah narašča število bolnikov s covidom-19, a imajo zaenkrat dovolj postelj, je povedal direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman. "Zdravstveni delavci se ne bodo predali," je poudaril in dodal: "Ne bomo dopustili, da ljudje stojijo pred bolnišnicami, v pomanjkanju kisika, ker ni praznih postelj."

DZ je na zahtevo LMŠ, Levice, SD in SAB danes odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic. Preiskava zajema čas vlade Janeza Janše, medtem ko na zahtevo koalicije že poteka preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred tem.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je z odredbo prekinil izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev ter nenujnih operativnih posegov, kadar njihova opustitev nima neposrednih negativnih posledic za pacienta. Izjeme so onkološke storitve ter obravnave nosečnic in novorojencev, cepljenja in medicina športa, piše v včeraj objavljeni odredbi.

Zdravstveni delavec Rok Sojer na facebooku opisal svoj delovnik na kovidnem oddelku v ljubljanskem kliničnem centru.

Število postelj za bolnike s covidom-19 po besedah ministra Tomaža Gantarja povečujejo sproti oz. po potrebi. Trenutno je to 10 do 12 postelj dnevno, a zdravljenja bo deležen vsak bolnik, ki ga bo potreboval, je zatrdil. Težava so tudi okužbe med zdravstvenimi delavci, doslej so jih našteli več kot 1000, 150 samo v zadnjem mesecu v UKC Ljubljana.

"Najbolje bi bilo, da bi vsi, ki se tako spoznajo na naše delo in imajo vse odgovore, preživijo en dan z nami v ambulanti družinske medicine, da vidijo in doživijo, kako poteka naše delo," je medicinska sestra Jasminka Božič iz Zdravstvenega doma Pirana v javnem pismu sporočila kritikom, ki se na družbenih omrežjih znašajo nad zdravstvenimi delavci.

Brežiški policisti so v torek okoli 13. ure v tamkajšnji zdravstveni ustanovi posredovali zaradi 19-letnika pod vplivom alkohola, ki je poskušal v ustanovo vstopiti brez zaščitne maske ter je vpil na zaposlene. Okoli 23. ure pa so v Metliki posredovali zaradi 22-letnika, ki je pred zdravstveno ustanovo na zaposlene vpil, jih žalil in jim grozil.

Pri monopolnem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so se ogorčeno odzvali na naš nedavni članek (Kako prebosti srce zveri) o tem, da je prav ZZZS osrčje problema slovenskega državnega zdravstva. Toda dejansko so to nehote potrdili. Pišemo, zakaj.

Premier Janez Janša se je danes v nagovoru državljanom zahvalil za varovanje lastnega in zdravja drugih. Kot pravi, smo vsi utrujeni od bitke s koronavirusom, a "pred nami ni prepad, v katerega bomo zanesljivo padli, temveč izziv, ki ga bomo skupaj premagali". Državljane poziva, naj z odgovornim obnašanjem pomagajo zdravstvu v bitki za življenja.

Zdi se, da je epidemija iz marsikoga iztisnila tisto najslabše. Facebook je nenadoma postal dominantno študijsko orodje in središče debate o zelo kompleksnih zadevah, horde pedofilov, histeričnih igralskih krot, raperskih dolgočasnežev, mikrofon kvihtarjev in preostalih grotesknih likov pa so mediji povsem nekritično lansirali v samo jedro debat v tej državi.

DZ je sprejel peti protikoronski zakon, ki podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe za blažitev posledic covida-19 in prinaša še nove. Poudarek je na zaščiti delovnih mest, številni ukrepi segajo na področji zdravstva in socialnega varstva. Večina bo veljala do konca tega leta, vrednost vseh skupaj je ocenjena na 420 milijonov evrov.