Vladni predstavniki se bodo danes na dveh ločenih delovnih posvetih srečali z direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov ter predstavniki gospodarstva. Srečanji naj bi pripomogli k oblikovanju pristopa, ki ga namerava vlada ubrati pri nadaljnjem obvladovanju epidemije, spregovorili pa naj bi tudi o investicijah kot delu načrta za okrevanje.

V Ljubljani in Novem mestu so se v zadnjih dneh pojavili grozeči napisi, ki nekatere vidnejše predstavnike zdravstvene stroke v boju z epidemijo covida-19 označujejo kot morilce slovenskega naroda. Na policiji so za STA potrdili, da okoliščine že preverjajo in bodo po vseh znanih dejstvih ustrezno ukrepali.

Minister za zdravje Tomaž Gantar, ki s pozivom po zaustavitvi gospodarstva ni naletel na odobravanje gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, poudarja, da razmere sproščanja ukrepov ne dopuščajo. Če bo ocenil, da ima zavezane roke ter s svojim znanjem in delom ne more prispevati k izboljšanju položaja, bo razmišljal tudi o odstopu.

Od danes je obvezno redno testiranje zaposlenih v zdravstvu in domovih za starejše (DSO) na okužbo z novim koronavirusom s hitrimi testi. V bolnišnicah in zdravstvenih domovih so ga uvedli že prej, zato je pri njih večinoma utečeno. Drugače je v DSO, kjer ponekod še čakajo na pooblastilo ministrstva za zdravje za izvajanje hitrih testov.

Zdravstveni ukrepi vlade in NIJZ že nekaj tednov ne delujejo tako kot smo skupaj z vlado in zdravstvenimi oblastmi pričakovali. Drugi val epidemija je prišel v fazo, ko njena negotovost ne frustrira le navadnih ljudi željnih normalizacije življenja.

Vodilni pobudnik KUL Jože P. Damijan je danes predstavil načrt KUL za spopad z epidemijo covida-19, ki so ga poslali tudi vladi. Predlagajo postopno odpiranje gospodarstva in javnih prostorov oz. sproščanje ukrepov na prostem. Kot pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa ob upoštevanju zaščitnih ukrepov priporočajo prezračevanje prostorov.

V zavarovalnici Generali so že ob prvem valu epidemije oblikovali poseben sklad, iz katerega lahko brez sklenitve kakršnega koli zavarovanja za finančno pomoč zaprosijo zaposleni v izpostavljenih poklicih, ki obolijo za covid-19.

Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino so od julija do danes opravili že 300 odvzemov krvi oz. plazme tistih, ki so preboleli covid-19, je na novinarski konferenci pojasnila Polonca Mali iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Doslej je enote krvne plazme za zdravljenje covida-19 prejelo pet bolnikov, še 80 enot je pripravljenih na uporabo, je dodala.

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob 9668 opravljenih testih potrdili 2900 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 75 bolnikov s covidom-19, kar je največ doslej v enem dnevu, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Doslej je bilo največje dnevno število umrlih 74, in sicer v ponedeljek.

Ministrstvo za zdravje bo vladi predlagalo, da se v sedmi paket protikoronskih zakonov vključi določbo, da so zdravstveni delavci upravičeni do polnega nadomestila za bolniško odsotnost, če se okužijo s koronavirusom. Razliko do polnega nadomestila bo kril proračun, ukrep pa bi lahko veljal že decembra, izhaja iz spletne strani ministrstva.

Minister za zdravje Tomaž Gantar se strinja, da so zdravstveni delavci oz. vsi, ki delajo s covidnimi bolniki, v primeru okužbe z novim koronavirusom upravičeni do polnega nadomestila za bolniško odsotnost. Predlog ministrstva za zdravje bo vključen v sedmi protikoronski zakon, je napovedal na Twitterju.

V bolnišnicah so že začeli testirati svoje zaposlene na okužbo z novim koronavirusom s hitrimi antigenskimi testi. Zaenkrat testirajo del zaposlenih. V UKC Ljubljana denimo testirajo na ginekološki kliniki, v šempetrski bolnišnici so začeli testirati na vseh organizacijskih enotah. V novomeški bolnišnici bodo začeli na infekcijskem oddelku.

»Če se 'svoboda govora' uporabi za zavajanje ljudi, da škodujejo svojemu ali tujemu zdravju ali celo povzročijo smrti, ki bi jih sicer bilo mogoče preprečiti, imamo v družbi lahko resen problem, problem vrednot in zaupanja,« je Zdravniška zbornica zapisala v izjavi, v kateri je besedila Marka Potrča označilo za »manipulacijo.

Minister za zdravje Tomaž Gantar pričakuje, da bodo sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa pokazali učinke v 14 dneh. Poudaril je, da je epidemija trenutno pod kontrolo, začeli bodo tudi pripravo kriterijev za sproščanje ukrepov. "Računam, da bomo čez 14 dni, kot je bilo napovedano, začeli sproščanje," je dejal ob robu seje DZ.

Razmere so težke in zgolj z razumom in solidarnostjo lahko zmoremo, je po novih ukrepih zaradi epidemije tvitnil premier Janez Janša. "Nekaj tednov izpada šole lahko v skrajnem primeru nadomestimo z nekaj tedni podaljšanja v poletje. Tedna izpada zdravstva in posledic ni mogoče nikoli popraviti. Niti posledic izpada v kritični industriji," dodaja.

V sredo so po vladnih podatkih ob 6767 testih potrdili 1925 okužb z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo 28,45 odstotka testov. Umrlo pa je 41 bolnikov s covidom-19, kar je največ doslej. V bolnišnicah so zdravili največ covidnih bolnikov do zdaj, 1210 (18 več kot dan prej), med njimi 200 na intenzivni negi (dva manj).

Kot pravi odvetnik Domen Gorenšek, opozicija s poskusi rušenja vlade hkrati diskreditira tudi vladne ukrepe zoper širjenje koronavirusa. Gorenšek bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo poslanec Levice Miha Kordiš pravno odgovarjal za zmerjanje zdravnikov zasebnikov z mazači.

Kirurg dr. Erik Brecelj je kritičen do odnosa nekaterih Slovencev do epidemije koronavirusa in zaščitnih ukrepov, ki jih priporočajo strokovnjaki. V intervjuju v tiskani izdaji Reporterja se Brecelj ni držal nazaj, ko je spregovoril o tem, zakaj je prišlo do takega porasta okužb, in se razgovoril o stanju slovenskega zdravstva.

V bolnišnicah zdravijo vedno več bolnikov s covidom-19, število bolnih in zelo bolnih pa se bo po pričakovanju bolnišnic v prihodnjih dneh še povečalo, zato širijo kapacitete za sprejem teh bolnikov. Težave imajo tudi s kadrom, ponekod pomagajo prostovoljci. Ob spremembi smernic testiranja potekajo priprave na uporabo hitrih testov.

Tretji val epidemije covida-19 je pričakovati ravno v času sezonske gripe, je na novinarski konferenci dejala epidemiologinja Irena Grmek Košnik s kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ta se po njenih pojasnilih navadno začne konec decembra, traja v januarju in februarju, v marcu ali aprilu pa se konča.