Zdravstveni delavec Rok Sojer na facebooku opisal svoj delovnik na kovidnem oddelku v ljubljanskem kliničnem centru.

Število postelj za bolnike s covidom-19 po besedah ministra Tomaža Gantarja povečujejo sproti oz. po potrebi. Trenutno je to 10 do 12 postelj dnevno, a zdravljenja bo deležen vsak bolnik, ki ga bo potreboval, je zatrdil. Težava so tudi okužbe med zdravstvenimi delavci, doslej so jih našteli več kot 1000, 150 samo v zadnjem mesecu v UKC Ljubljana.

"Najbolje bi bilo, da bi vsi, ki se tako spoznajo na naše delo in imajo vse odgovore, preživijo en dan z nami v ambulanti družinske medicine, da vidijo in doživijo, kako poteka naše delo," je medicinska sestra Jasminka Božič iz Zdravstvenega doma Pirana v javnem pismu sporočila kritikom, ki se na družbenih omrežjih znašajo nad zdravstvenimi delavci.

Brežiški policisti so v torek okoli 13. ure v tamkajšnji zdravstveni ustanovi posredovali zaradi 19-letnika pod vplivom alkohola, ki je poskušal v ustanovo vstopiti brez zaščitne maske ter je vpil na zaposlene. Okoli 23. ure pa so v Metliki posredovali zaradi 22-letnika, ki je pred zdravstveno ustanovo na zaposlene vpil, jih žalil in jim grozil.

Pri monopolnem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so se ogorčeno odzvali na naš nedavni članek (Kako prebosti srce zveri) o tem, da je prav ZZZS osrčje problema slovenskega državnega zdravstva. Toda dejansko so to nehote potrdili. Pišemo, zakaj.

Premier Janez Janša se je danes v nagovoru državljanom zahvalil za varovanje lastnega in zdravja drugih. Kot pravi, smo vsi utrujeni od bitke s koronavirusom, a "pred nami ni prepad, v katerega bomo zanesljivo padli, temveč izziv, ki ga bomo skupaj premagali". Državljane poziva, naj z odgovornim obnašanjem pomagajo zdravstvu v bitki za življenja.

Zdi se, da je epidemija iz marsikoga iztisnila tisto najslabše. Facebook je nenadoma postal dominantno študijsko orodje in središče debate o zelo kompleksnih zadevah, horde pedofilov, histeričnih igralskih krot, raperskih dolgočasnežev, mikrofon kvihtarjev in preostalih grotesknih likov pa so mediji povsem nekritično lansirali v samo jedro debat v tej državi.

DZ je sprejel peti protikoronski zakon, ki podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe za blažitev posledic covida-19 in prinaša še nove. Poudarek je na zaščiti delovnih mest, številni ukrepi segajo na področji zdravstva in socialnega varstva. Večina bo veljala do konca tega leta, vrednost vseh skupaj je ocenjena na 420 milijonov evrov.

Odvetnika Domna Gorenška, brata nedavno umrlega kirurga Matevža Gorenška, je razburila izjava poslanca Levice Mihe Kordiša, ki je zdravnike zasebnike označil za mazače. Gorenšek Kordišu v odprtem pismu sporoča: "Zato Ti s tem zapisom javno obljubljam, da bom storil vse, kar je v moji moči, da boš odgovarjal za izrečene besede. Pravno seveda."

Na Hrvaškem so v minulih 24 urah ob opravljenih 6448 testih potrdili 748 okužb z novim koronavirusom, kar je najvišje dnevno število na novo okuženih po 8. oktobru, ko je bilo 542 novih primerov. Zaradi covida-19 pa so od torka umrli štirje bolniki, je danes sporočil hrvaški štab civilne zaščite.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v ponedeljek, 19. oktobra, začenjajo cepiti proti gripi v ambulantah območnih enot za sezono 2020/2021. Kot opozarjajo, je letos toliko bolj pomembno, da se čim več ljudi tako zaščiti pred gripo, še posebej pa to velja za skupine, pri katerih gripa lahko poteka težje ali z zapleti.

V Splošni bolnišnici Celje se je z novim koronavirusom okužilo več zaposlenih, so poročanje medijev za STA potrdili v bolnišnici. Okuženih je 14 medicinskih sester in trije zdravniki, ki so delali na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer sicer zdravijo tudi bolnike s covidom-19.

Objavljamo zapis zobozdravnika zasebnika s koncesijo Krištofa Zevnika (povzet s portala zdravstvo.si), ki priča, kako se lahko pri nabavah medicinskega materiala izvajalci zdravstvenih storitev v Sloveniji izognejo izkoriščevalskim dobaviteljem.

"Nenavadna sporočila kolegov pa so neredko tako strokovno protislovna, da ob asistenci klikanja željnih medijev, v javnosti sprožijo dvom v medicinsko stroko," piše mikrobiolog, imunolog in profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Alojz Ihan v odzivu na izjave zdravnikov, ki se ne strinjajo z mnenji »uradne stroke«.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je v izjavi medijem napovedala, da bi glede na gibanje števila obolelih za covidom-19 lahko že do konca tedna potrebovali dodatnih 100 postelj v bolnišnicah. Zdravstvo pa je po kapacitetah pred tem, da bo moralo začeti odpovedovati manj nujne bolnike, da bi oskrbeli bolnike s covidom-19.

Velja prisluhniti opozorilom zdravnika Federica V. Potočnika, dr. med., specializanta infektologije iz celjske bolnišnice, da ob naraščanju števila okužb s covidom-19 zdravstveni delavci niso le bolj obremenjeni kot ob prvem valu, ampak prihajajo v drugi val okužb že utrujeni od prvega. Prepričan je, da bi bilo ob doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov, obvezni nošnji mask, varnostni razdalji ter higieni rok in kašlja lahko že povsem drugače, saj bi bilo bistveno manj okužb.

Če je bila srce zveri tranzicijskih finančnih malverzacij državna banka NLB, je srce zveri državnega zdravstva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predstavljamo, zakaj imamo slabo dostopno zdravstvo.

Ljudstvo opozarja: Vlada škoduje zdravju! je bil osrednji slogan včerajšnjega petkovega protesta v središču Ljubljane. Protestniki so z vzkliki in s transparenti podprli javno zdravstvo. Vladi so očitali, da pod krinko epidemije covida-19 privatizira zdravstvo, ga vse bolj oddaljuje od ljudi in ga približuje elitam. Znova so zahtevali odstop vlade.

Prihodnji teden se bo nadaljevalo več odmevnih sodnih zadev, poleg sojenj zaradi korupcije v zdravstvu in zaradi preskakovanja čakalnih vrst v UKC Ljubljana tudi sojenje domnevnim tihotapcem heroina in hudodelski združbi, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo orožja in streliva.

Predlog petega protikoronskega zakona, ki ga je vlada potrdila v sredo, ostaja pa odprt do ponedeljka, prinaša nov sveženj ukrepov za omilitev negativnih posledic zdravstvene krize za ljudi in gospodarstvo. Pokriva področja, kot so trg dela, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje in tudi kmetijstvo ter infrastruktura.