Po dokaj glasnih očitkih opozicije, da vlada ne sprejema pravih, dovolj učinkovitih ukrepov za zajezitev inflacije in da se ne zaveda razsežnosti krize, ki nam grozi, se v zadnjih dneh le premika. Sicer je takšna drža opozicije logična oz. pričakovana in od opozicije (vsakokratne) tudi ni kaj drugega pričakovati. Edini problem bi bil, če bi imela prav. A R. Golob zatrjuje, da je optimist, da so na oblasti le nekaj tednov, a vseeno skrbijo za državljane – in k podpori ukrepov poziva tudi J. Janšo in M. Tonina.

Helikopter helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) Maribor je bil včeraj aktiviran za gašenje požara na Krasu. Če bodo zaradi poslabšanja razmer v prihodnjih dneh helikopter še naprej potrebovali na Krasu, bo ministrstvo za HNMP in sekundarne prevoze na območju Maribora aktiviralo zasebnika, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Poslanci so na včerajšnji izredni seji DZ z 48 glasovi za in 27 glasovi proti sprejeli zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Predlog so podprli poslanci Svobode in SD, proti so glasovali poslanci SDS, večina poslancev NSi in poslanec Levice Miha Kordiš. Ostali poslanci Levice se se glasovanja vzdržali.

Odbor za zdravstvo je včerajšnji nujni seji z devetimi glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim potrdil predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Opozicija ministrstvu očita, da zakon ne bo dosegel svojega namena, nasprotuje mu tudi koalicijska Levica.

DZ bo na današnji izredni seji med drugim odločal o interventnem zakonu v zdravstvu. Poslanci bodo odločali še o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih ter o predlogu zakona o odpravi škodljivih posledic prejšnje vlade, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan upa, da bi bil lahko zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu v DZ sprejet že prihodnji teden. Namenjen je namreč takojšnji umiritvi razmer na primarnem nivoju in pridobitvi realne slike zmogljivosti sistema. Nato bo sledila reforma. "To smo obljubili, zato delamo hitro in veliko," je dejal minister.

Zdravniška zbornica je do predloga vladnega interventnega zakona v zdravstvu zadržana. Med drugim zato, ker glede nagrajevanja zdravstvenega osebja ni natančnih določil. Zdravniški sindikat Fides pa ugotavlja, da predlog obljublja le simptomatsko in ne vzročnega zdravljenja akutnih problematik v javnem zdravstvenem sistemu.

Poslanci so na današnjem glasovanju z 49 glasovi za in 20 glasovi proti sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki po navedbah predlagateljev odpravlja ugotovljeno neustavnost. Prav tako uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov za obvladovanje epidemije.

Vlada je zaradi slabega poslovanja zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic, v "petih največjih in štirih najbolj kritičnih", je po današnji seji povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Z menjavo v svetih zavodov bodo najprej skušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta.

Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so v DZ vložile predlog novele zakona o nalezljivih boleznih. Predlagana zakonodaja sledi rešitvam, ki so jih pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, dodanih je le nekaj nomotehničnih popravkov. Predlog novele je koalicijsko usklajen, so za STA pojasnili v poslanski skupini Svoboda.

Epidemija je vplivala na zdravstveno stanje ljudi, zato se je povečalo tudi povpraševanje po medicinskih pripomočkih. Zaradi manj gibanja imamo večjo pojavnost sladkorne bolezni tipa II, zaradi poslabšanja psiho-fizičnega stanja pa imajo starejši več težav z inkontinenco.

Razprave o švedskem modelu so brez pomena, saj smo zaradi prekuženosti in precepljenosti v drugačni fazi pandemije, je v pogovoru za STA povedal imunolog Alojz Ihan. Bolj kot napovedi epidemičnih valov bi se po njegovi oceni morali ukvarjati z dolgotrajnimi posledicami covida-19, katerih resnost v primeru različice omikron še ni povsem jasna.

Med strankami bodoče koalicije usklajena, a še ne potrjena koalicijska pogodba med drugim predvideva odpravo popoldanskega dela zdravnikov, kar je med zdravniki sprožilo nekaj odpora. Kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan je za POP TV in Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) poudaril, da popoldansko delo zdravnikov ne bo prepovedano.

Pred napovedanim parafiranjem koalicijske pogodbe strank Gibanja Svoboda, SD in Levica so v javnost prišli nekateri poudarki iz dokumenta, ki bo začrtal temelje dela nove vlade. Med drugim se obetajo spremembe v pokojninskem in zdravstvenem sistemu. Znana je že zaveza o dvigu minimalne plače na 800 evrov neto, minimalne pokojnine pa na 700 evrov.

Kandidat za zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade prihodnje koalicije Danijel Bešič Loredan je za STA pojasnil, da je večino svoje ekipe že sestavil. Ob tem napoveduje jasno strategijo obvladovanja epidemije covida-19, ki se ne bo spreminjala na dnevni ravni. Da bo tudi kandidat za podpredsednika vlade, pa je izvedel danes.

V lekarnah od danes ni več obvezna uporaba zaščitnih mask, zaposlenim v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva pa za opravljanje dela ni več treba izpolnjevati pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT). Spremembe, ki jih je vlada sprejela v soboto, je predlagala strokovna skupina za covid-19 pod vodstvom Mateje Logar.

Hrvaško pretresa primer 39-letne ženske, ki je v 24. tednu nosečnosti zaradi malignega tumorja v glavi otroka želela narediti splav. Zavrnili so jo vsi zdravniki, na katere se je obrnila, češ da je na Hrvaškem splav po 10. tednu nosečnosti protizakonit, kar ni res, je razkril hrvaški spletni portal Index.hr. Splav je na Hrvaškem vse težje dostopen.

Med Slovenci se je spet nekoliko okrepilo zaupanje v policijo in policiste ter zdravstvo in zdravnike, toda raven izpred leta dni še ni dosežena. Ob tem se nadaljuje trend upadanja zaupanja v šolstvo in učitelje, pa tudi v medije, novinarje, televizijske voditelje in Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), kaže javnomnenjska raziskava Agencije Valicon.

V Gibanju Svoboda rešitve za zdravstveni sistem med drugim vidijo v boljši organizaciji in nadzoru zdravstvenih zavodov, je na okrogli mizi poudaril kandidat stranke na volitvah v DZ in kirurg Danijel Bešič Loredan. Sogovorniki so med rešitvami našteli tudi rešitve plačnih nesorazmerij in izboljšanje težkih delovnih pogojev.

Reprezentativni sindikati zdravstva in socialnega so kritični do ravnanja politikov pred volitvami, saj, kot so zapisali v javnem pismu Vladi RS, ministrstvu za zdravje, ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, namesto reševanja težav zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu nastopajo v predvolilnih srečanjih in obljubljajo tisto, česar niso zmogli storiti v 30 letih.