Samo na območju Ljubljane in primestnih občin več kot 25.000 oseb nima osebnega zdravnika, v Sloveniji je takih okoli 100.000.
Nerealno nizka meja opredeljenih oseb na eno ambulanto
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije navaja, da je v njihovi območni enoti Ljubljana skupaj z izpostavami opredeljenih 475.241 zavarovanih oseb. Tem je na voljo 332 ambulant družinske medicine (z 289 timi). To pomeni, da ima vsaka ambulanta v povprečju 1.600 zavarovanih oseb na tim, to pa je celo 127 oseb manj kot leta 2017, ko je imela ena ambulanta opredeljenih 1.739 zavarovanih oseb.
Še vedno je 38 ambulant, ki bi lahko sprejemale nove paciente, saj ne dosegajo meje 1895 opredeljenih zavarovanih oseb na tim. Ta meja za odklanjanje novih oseb, ki je bila določena s sporazumom med vlado RS in Fidesom leta 2017 ter na podlagi vladnega sklepa iz leta 2019, je po mnenju ZZZS nerealno nizka glede na razmere.
Če bi namreč želeli ohraniti primerljivo dostopnost zdravnika za zavarovane osebe, bi morali ob tako določeni meji, s katero se začne odklanjati zavarovane osebe, bistveno povečati število družinskih zdravnikov, in sicer za 220. Takšnega števila novih specialistov družinske medicine seveda nikakor ni mogoče zagotoviti v naslednjih letih s šolanjem na obeh medicinskih fakultetah ter »uvozom« zdravnikov iz tujine.
Če bi namreč želeli ohraniti primerljivo dostopnost zdravnika za zavarovane osebe, bi morali ob tako določeni meji, s katero se začne odklanjati zavarovane osebe, bistveno povečati število družinskih zdravnikov, in sicer za 220.
Na ZZZS opozarjajo, da je Ministrstvo za zdravje tisto, ki bi moralo reševati problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov in zlasti njihovo odklanjanje zavarovanih oseb.
Težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov namreč niso posledica pomanjkanja finančnih sredstev, saj ZZZS zadnja leta načrtuje financiranje bistveno večjega števila ambulant, kot jih trenutno financira, temveč gre za veljavno ureditev, katere snovalci istočasno niso zagotovili zadostnega kadra (zdravnikov). To je posledica nepravilnega načrtovanja v preteklosti (premalo razpisanih mest na obeh medicinskih fakultetah, premalo razpisanih specializacij, odsotnost ustrezne promocije poklica družinskega zdravnika. . .).
Ozadja skupinskih odhodov
Številni, ki so se v teh dneh nenadoma znašli brez osebnega zdravnika, se sprašujejo: »Kam je odšla vsa ta množica zdravnikov? Zakaj en sam zdravstveni zavod kar naenkrat zapustijo po trije, štirje ali celo še več zdravnikov? Kakšna so resnična ozadja njihovih odhodov?«
O trenutni kadrovski podhranjenosti z družinskimi zdravniki v ambulantah, ki sodijo pod okrilje ZD Ljubljana ter zaposlovanju novih, smo prejeli pojasnilo iz ZD Ljubljana. Navajajo, da je v letu 2021 in 2022 skupno 34 zdravnikov (smrt, odhodi, upokojitve) zapustilo ZD Ljubljana.
Na novo so po različnih enotah zaposlili 12 specialistov in 14 sobnih zdravnikov, zaposlenih je 17 specializantov. Z ZDL sodeluje 6 zdravnikov na podlagi drugih pogodbenih razmerij. V ambulantah pomagajo še študenti medicine, trenutno jih je 26, ki delajo za krajše obdobje prek študentskega servisa, seveda pa lahko paciente opredeljujejo le specialisti.
S pomanjkanjem zdravnikov se poleg Ljubljane soočajo v vseh slovenskih krajih. Kar v osmih je delež zavarovancev brez izbranega zdravnika večji kot v Ljubljani (Ravne, Kočevje, Črnomelj, Trbovlje…): »ZD Ljubljana je največji zavod v osnovnem zdravstvu in če odide 20 zdravnikov, je delež odhodov primerljiv z odhodi denimo treh zdravnikov iz manjšega zdravstvenega doma.« Zdravniki družinske medicine, ki so odšli iz ZD Ljubljana, so se zaposlili pri koncesionarjih, v manjših zdravstvenih domovih, kjer je manj nadomeščanj in manj ali nič dežurstev, pa tudi na ZZZS ali v gospodarstvu. Posamezni so ostali tudi doma.
»Kam je odšla vsa ta množica zdravnikov? Zakaj en sam zdravstveni zavod kar naenkrat zapustijo po trije, štirje ali celo še več zdravnikov? Kakšna so resnična ozadja njihovih odhodov?«
V Ljubljani kot glavnem mestu, kjer ljudje veliko pričakujejo, so možnosti odhodov zdravnikov večje kot na obrobju. Z vsemi zaposlenimi, ki odidejo, v ZD Ljubljana opravijo pogovor: »Najpogostejši razlogi za odhod so preobremenjenost tako z vidika preveč administrativnega dela, kot nadomeščanja odsotnih kolegov iz različnih razlogov, preobremenitve v zadnjih 3 letih zaradi kovida, nekateri ne zmorejo več delati z ljudmi. Pri mlajših je dodaten razlog možnost zaposlitve z boljšim plačilom v različnih koncesijskih ambulantah, kar jim javni zdravstveni zavod glede na zakonske omejitve ne more ponuditi. Na vse navedeno so bile podane v zadnjih 10 letih številne pobude stroke za sistemske razbremenitve, do katerih pa s strani odločevalcev žal ni prišlo.«
K zaostrovanju problema pomanjkanja družinskih zdravnikov, kot pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, prispeva več faktorjev, in sicer upokojevanje zdravnikov, prehod v zasebno prakso brez koncesije, zmanjšan interes za to specialnost družinske zdravniške prakse, povečane potrebe po zdravstveni oskrbi (starajoča se družba), plačni sistem.
Sicer pa navedeni problem, kot še dodajajo, ni le posebnost našega zdravstvenega sistema. Z motnjami dostopnosti do primarnega zdravstva praktično prihaja v vseh evropskih državah in tudi v neevropskih državah, ki sicer slovijo po dostopnem javnem zdravstvu.
