Iniciativa Glas ljudstva dan pred koalicijskim vrhom stranke koalicije poziva k opredelitvi do njihovih zahtev za ohranitev javnega zdravstva. Prepričani so, da bo reforma zdravstva največji uspeh te vlade ali razlog za njen propad. Koalicijske partnerje pozivajo še, naj ne podpisujejo aneksov, ki bi odpirali vrata privatizaciji javnega zdravstva.

Po več kot pol leta je javnomnenjska podpora vlade opazneje padla, prav tako tudi največji vladni stranki. Rekonstruirana vlada, ki jo bodo poslanci izvolili naslednji teden, je pred resnimi izzivi, kako se lotiti napovedanih reform, saj je pričakovati trenja ne le med posameznimi koalicijskimi strankami, ampak tudi s posameznimi družbenimi skupinami.

Komaj čakam leto 2024! Takrat bo vse bolje! R. Golob bo letos marsikaj reformiral! Naj gredo reforme v pravo smer, podprli ga bomo z vsemi štirimi! Upam, da ve, da ne sme zgrešiti, saj bomo potem to vsi čutili in – kriv bo. Malo nas skrbi, da je ob napovedi sprememb Golob takoj dodal: ne more obljubiti, da bodo vse reforme uspele, zagotovo pa se jih bodo lotili.

Janez Zemljarič je odšel, mafija v slovenskem javnem zdravstvu ostaja. Tri desetletja samostojne države nerešljivi gordijski vozel javnega zdravstva zdaj skuša presekati minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Hitro je spoznal, da si zdravstvene reforme pravzaprav nihče ne želi, ker stanje vsem ustreza.

Mladi zdravniki Slovenije o današnji stavki bolnikov menijo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi žaljivo. Tam namreč delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili, ob tem pa opravljajo še delo vseh, ki so odšli. Opozarjajo, da za delovanje zdravstva niso odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o njem odločajo.

Erik Brecelj, kirurg, o odgovornosti za stanje zdravstva v Ljubljani

Pri predsedniku vlade Robertu Golobu sta se včeraj sestala minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in ljubljanski župan Zoran Janković, ki sta v minulih dneh obstala vsak na svojem bregu glede reševanja primarnega zdravstva v Ljubljani. Srečanje je bilo uspešno, saj sta zgladila napetosti. Minister se je Jankoviću tudi opravičil.

»Prosimo, ne pišite več nam. Pišite svojim kolegom – direktorjem in politikom,« je iniciativa Mladi zdravniki Slovenije pisala nekdanji poslanki in zdravnici Mateji Kožuh Novak, ki ji očitajo, da je s odhodom v politiko sama že pred desetletji obrnila hrbet zdravnikom.

V javnosti je minuli teden močno odmevalo pismo upokojene ginekologinje in nekdanje poslanke doktorice Mateje Kožuh Novak, namenjeno zdravnikom, z naslovom Res niste nič krivi, dragi kolegi? V javnem pismu doktorica obtožuje zdravnike na vrhu, da so odgovorni, če ne celo krivi za razpad slovenskega zdravstva, posledice pa vidimo prav te dni. Demokratizacija slovenske družbe je povzročila tudi nastanek zdravniških elit, je prepričana dr. Novakova, ki politiko ves čas zlorabljajo za svoje osebne interese. V zdravstvu vlada huda korupcija, trdi, saj zdravniki ne potrebujejo lobistov, njihovi lobisti so kar njihovi pacienti, poslanci sami in njihove družine, njihovo odvisnost od svojih storitev zdravniška elita brezsramno izkorišča.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je danes kritično odzval na stavko bolnikov, napovedano za torek. V trenutnih izjemno težkih razmerah nihče ne more nemudoma zagotoviti dostopa do osebnega zdravnika, je poudaril. Pozitivno pa je ocenil dokument z ukrepi za dostopnejši zdravstveni sistem, ki ga je pripravila zveza organizacij pacientov.

V Zdravstvenem domu (ZD) Maribor in gorenjskih zdravstvenih domovih ambulante za neopredeljene oz. ambulante za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika v tem tednu predvidoma še ne bodo zaživele, saj se na odprtje še pripravljajo. Ob tem poudarjajo, da so jim z ministrstva za zdravje podrobnosti o delu ambulant poslali šele konec decembra. V ZD Ljubljana pa se bodo ambulante za neopredeljene bolnike oz. bolnike brez izbranega družinskega zdravnika začele vzpostavljati od prihodnjega tedna, je dejala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. Ministrstvo za zdravje za ZD Ljubljana predvideva 19 takšnih ambulant, končno število bo odvisno od pripravljenosti zaposlenih.

Objavljamo še tretji del trilogije o spornem poslu energetske sanacije osrednje stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vse kaže, da nas bo projekt stal veliko čez prvotno predvidenih 50 milijonov evrov. Namesto letos pa bo po optimistični napovedi zaključen šele leta 2025.

Le malo ljudi je že slišalo za družbo Genos in za njenega lastnika Marjana Hodnika. Pa vendar sodi Genos med relativno velike dobavitelje slovenskemu javnemu zdravstvu, ki kuje bogate dobičke.

Energetska sanacija glavne stavbe UKC Ljubljana je skoraj 50 milijonov evrov vredni projekt, v okviru katerega je predvideno, da bo stavba dobila nova okna, izolacijo, fasado, streho, delno pa bo urejeno tudi prezračevanje.

Na ljubljanski urgenci v času sezone respiratornih obolenj te dni beležijo povečan naval bolnikov. Obremenjena je tako internistična prva pomoč UKC Ljubljana kot služba nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana. Slednji povečane obremenitve pripisujejo tudi pomanjkanju družinskih zdravnikov, zaradi česar bolniki pomoč iščejo na urgenci.

Potem ko smo v prejšnji številki Reporterja razkrili sumljive okoliščine posla energetske sanacije UKC Ljubljana, vredne 50 milijonov evrov, objavljamo pojasnila obeh podpisnikov sporne pogodbe. Nekdanjega ministra za zdravje Janeza Poklukarja in nekdanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana Jožeta Golobiča.

Kdo je Blaž Miklavčič, ki se bo »omastil« s poslom energetske sanacije in revitalizacije UKC Ljubljana? Nekdanji prvi človek Slovenskih železnic je dobil z GH Holdingom tudi največ poslov pri prenovi železniškega omrežja.

Nespoštovanje in necenjenje našega dela je v zadnjem času preseglo vse razumne meje, na facebooku piše zdravnik Rok Ravnikar. »Odločevalci, v prvi vrsti politika, so s svojimi izjavami in sporočili zastrupili ozračje do te mere, da smo vsakodnevno žrtve sovražnega govora,« je kritičen do napadov na zdravnike.

Iskanje grešnega kozla za nastalo situacijo, ki je v primeru ZD Ljubljana dosegla le vrhunec in pokazala na širšo problematiko, je povsem zgrešeno, so sporočili iz kabineta ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ministrstvu ob tem predlagajo interventni ukrep, s katerim bi moral zdravnik, ki postane koncesionar, s sabo vzeti vse paciente.

Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva za zdravje je 7. decembra izdal sklep o začetku izrednega upravnega nadzora v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana. V nadzoru želijo ugotoviti razloge za slabo poslovanje zavoda. Nadzor bodo opravil tudi v Zdravstvenem zavodu Multimedicus direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Susič.