Revija Reporter
Slovenija

Janez Zemljarič je odšel, mafija v slovenskem javnem zdravstvu ostaja (KOMENTAR)

Silvester Šurla
6 20.530

13. jan. 2023 6:00 Osveženo: 12:06 / 17. 8. 2023

Deli na:

Janez Zemljarič v UKC Ljubljana.

Primož Lavre

Janez Zemljarič je odšel, mafija v slovenskem javnem zdravstvu ostaja. Tri desetletja samostojne države nerešljivi gordijski vozel javnega zdravstva zdaj skuša presekati minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Hitro je spoznal, da si zdravstvene reforme pravzaprav nihče ne želi, ker stanje vsem ustreza.

»Na letni ravni se v Sloveniji v zdravstvenem sistemu obrne več kot pet milijard evrov. Če deset odstotkov tega denarja odteka zaradi provizij, kar naj bi zdaj z reformami preprečili, postane jasno, da bodo različne interesne skupine naredile vse, da se to ne zgodi. Gre za njihovo preživetje«, je v petkovem intervjuju za Primorske novice povedal Loredan. S predsednikom vlade sta že dobila pismo, da ju bodo ubili. Če ne bi imel varovanja, funkcije ministra za zdravje ne bi opravljal, ker je preveč nevarna.

V Reporterju, še prej Magu, že dvajset let od afere operacijske mize naprej razkrivamo, kdo vse se okorišča v javnem zdravstvu, ki je ena od večjih ponikalnic denarja davkoplačevalcev. V dveh desetletjih se ni veliko spremenilo, če pa že, na slabše. Janez Zemljarič je dobil mlade: množico še bolj brezobzirnih in pogoltnih naslednikov mlajše generacije. Medijski psi smo lajali, karavana plenilcev je šla skoraj neovirano dalje.

Da nihče v tem času, ko so se na oblasti zvrstile tako leve kot desne vlade, ni naredil reda, ne more biti naključje. Naropani denar je vedno našel pot do politikov, tudi tistih, ki so v opoziciji imeli polna usta pravičniških besed, da bodo, ko pridejo na oblast, kriminalcem stopili na prste. Kot pravi kirurg Erik Brecelj, v javnem zdravstvu ni levih in desnih, je samo denar. Posledično so še jahte, s katerimi med sabo tekmujejo zdravstveni dobavitelji. Poleg njih pa še nekateri posvečeni gradbeniki, ki prav tako mastno služijo.

Tri nadaljevanja zgodbe o škandalozni energetski sanaciji UKC Ljubljana, ki smo jih objavili v zadnjih številkah Reporterja niso (še) dobila odmeva v dominantnih medijih. Da o tem ne piše Mladina, ki se je financirala z astronomskimi profiti iz žilnih opornic, je še nekako razumljivo, zakaj pa drugi tiščijo glavo v pesek, pa ne. Gre za kar petdeset milijonov evrov vreden projekt, ki so ga nameravali najprej financirati z evropskimi sredstvi, a je zadeva kmalu padla v vodo, saj je bila sklenjena pogodba v času prejšnje Janševe vlade popolna katastrofa, saj se dobesedno ne ve, kdo pije in kdo plača.

Stanje kaosa najbolj ustreza lobijem, ki poslujejo z javnim zdravstvom in pri tem kujejo visoke dobičke. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravstvo, pa jim pri tem služi v vlogi koristnega idiota.

Evropska sredstva so pod novim ministrom Loredanom zato raje preusmerili drugam, saj bi jih morali vračati, ko bi bila opravljena revizija. Projekt zdaj pregleduje NPU, v KPK pa se delajo malo nore. Očitno prav zaradi energetske sanacije se je iz UKC moral posloviti prejšnji direktor, odvetnik Jože Golobič.

Zdravniška elita, vodstva posameznih klinik, vseskozi gleda stran. Slepo podpirajo energetsko sanacijo, ne zanima jih kaj preveč, kako se projekt pelje in za kakšno ceno. Obnova UKC (energetska sanacija, nato pa še nekakšna revitalizacija) bo na koncu stala sto in še več milijonov evrov. Sto milijonov evrov! Da bodo zamenjali okna, inštalacije … Kaj, če bi za 100 milijonov evrov raje zgradili kar novo stavbo? Za primerjavo – dobrih sto milijonov evrov naj bi bil znašal projekt gradnje nove infekcijske klinike.

V uredništvu Reporterja smo zbrali kopico dokumentov, o novi zdravstveni aferi bomo še pisali. Da smo spet dregnili v osje gnezdo, pričajo nejevoljni odzivi glavnih akterjev, ki se v zakulisju na vse načine trudijo, da bi nas utišali. Najbolj sta vznemirjena odslovljeni direktor UKC Jože Golobič in direktor ter lastnik gradbene firme GH Holding Blaž Miklavčič, ki mu je pri energetski sanaciji glavne stavbe ljubljanskega UKC očitno padla sekira v med. Gre za velik posel, za res veliko denarja. Ali gre tudi za korupcijo, za veliko korupcijo, bodo ugotavljali za to pristojni organi. Ne potrebujemo še enega šentviškega predora. Prav tako ne še ene post festum revizije računskega sodišča, tega na pol invalidnega državnega organa, kjer se že vrsto let pridušajo, da bedijo nad potmi javnega denarja.

Ministra za zdravje Bešič Loredana velja podpreti v njegovih namerah, da v javnem zdravstvu naredi red. Da misli resno, je pokazal konflikt z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Kolaps, ki smo mu priča v Zdravstvenem domu Ljubljana, ne more biti drugega kot kriminal. Največja odgovornost za to, da tisoče ljudi nima osebnega zdravnika, da zdravniki množično bežijo iz ljubljanskih zdravstvenih domov, je prej na županovi kot Loredanovi strani. Ti problemi niso od včeraj, niso stari pol leta, odkar je nova vlada v sedlu. Vprašanje ob vsem tem pa je, zakaj Janković tako trmasto brani očitno nesposobno direktorico Antonijo Poplas Susič. So v ozadju res nepremičninski posli, na kar namiguje minister ali je (še) kaj drugega?

Ne drži pa, kar pravi Loredan, da stanje v javnem zdravstvu vsem ustreza. Bolnikom gotovo ne, ki brez dostopa do osebnega zdravnika, v dolgih čakalnih vrstah ali pa jim celo izbrišejo napotnice vedno potegnejo kratko. Zdravniki na drugi strani se še nekako znajdejo, saj med vsemi poklicnimi skupinami v javnem sektorju znajo najbolje poskrbeti zase. Stanje kaosa pa najbolj ustreza lobijem, ki poslujejo z javnim zdravstvom in pri tem kujejo visoke dobičke. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravstvo, pa jim pri tem služi v vlogi koristnega idiota.