Če bo vlada še naprej vztrajala pri spremembah, ki jih vsebuje predlog novele energetskega zakona, v Novi Sloveniji napovedujejo vložitev predloga za razpis referenduma. Ob tem pozivajo tudi k reviziji zelenega prehoda, ki poteka pod okriljem EU, v zvezi s čimer so vložili tudi zahtevo za sklic seje pristojnega odbora DZ.

Poslanci DZ so z 47 glasovi za in 25 proti sprejeli zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice, proti pa so glasovali SDS in NSi.

Poslanci so včeraj z 48 glasovi za in 22 proti potrdili zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Do tega bo prišlo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakon pa ureja premoženjsko razmerje med deležniki zdravstvene zavarovalnice.

DZ je na predlog poslanske skupine SDS s prvopodpisano Jelko Godec brez glasu proti sprejel sklep, s katerim je pozval predsednico republike Natašo Pirc Musar, naj se izreče o izvajanju zakona o pomilostitvi in predlogih za spremembo zakona. Razlog je njena pomilostitev treh obsojenih zaradi pomoči pri nezakonitem prečkanju meje.

Potem ko je tožbo zoper državo zaradi regulacije cen goriv vložil največji trgovec z gorivi Petrol, Sloveniji zdaj grozi še tožba zaradi zamrznitve omrežnin, ki jo je v začetku lanskega leta odredila vlada Janeza Janše, danes poroča časnik Delo. Državno odvetništvo je namreč zavrnilo predlog mirne rešitve spora, s tem pa odprlo pot vložitvi tožbe.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni 45. člen interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil deležnike, premislili in na novo zapisali v nadaljnjem zakonodajnem postopku. Člen v primeru izrednih dogodkov, tudi ob nenadnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev, med drugim predvideva možnost njihovega premeščanja.

Veljati je začel zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih ukrepov. Zakon med drugim predvideva povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo.

Novela zakona o evidencah delovnega časa bo od ponedeljka v uporabi, je napovedal minister za delo Luka Mesec. Kot je pojasnil, pa bodo odprli poseben elektronski naslov, na katerega bodo lahko zaposleni in delodajalci tri mesece pošiljali pripombe. Vlada bo nato zakon, če bo treba, popravila. Inšpektorat bo ta čas na terenu v funkciji svetovalca.

Potem ko je tik pred zdajci prišlo do zapleta v zvezi z novelo zakona o evidentiranju delovnega časa, pri čemer naj bi bila v igri tudi njena zamrznitev, na Inšpektoratu RS za delo napovedujejo zamik napovedane usmerjene akcije nadzora na začetek leta 2024. Kot so pojasnili za STA, so se za to odločili zaradi številnih novosti, ki čakajo podjetja.

Po skoraj pol leta bo novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) danes znova na dnevnem redu ustavnega sodišča. Maja je namreč ocenilo, da ni zmožno vsebinsko odločiti o skladnosti novele z ustavo, tako da je odpravilo začasno zadržanje izvrševanja dela novele.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan še vedno verjame v pravočasno rešitev glede sodniških plač. Kot je poudarila v današnji izjavi za javnost po sestanku s člani Sodnega sveta, imajo na mizi več rešitev za odpravo neustavnosti pri sodniških plačah, ki se niso usklajevale že več kot desetletje.

Parlamentarna politika išče široko soglasje glede vsebine zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, je po srečanju parlamentarnih strank na temo priprave zakona povedal premier Robert Golob. Optimističen je, da bo ta konsenz mogoče doseči, tudi s socialnimi partnerji in občinami. Zakonski predlog naj bi vlada potrjevala čez okoli dva tedna.

Državni svet je na današnji izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali ter na novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). To pomeni, da bo moralo novelo ob ponovnem glasovanju podpreti 46 poslancev. Državni svetniki predlagajo, da poslanci ob ponovnem glasovanju obe noveli zavrnejo. Prav tako je DS je s 17 glasovi za in osmimi proti izglasoval odložilni veto na zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov. Predlagatelji veta so opozorili, da je zakon neustrezen in da je šlo v času epidemije za izjemne okoliščine. V DZ bo za vnovično sprejetje zakona potrebnih vsaj 46 glasov.

Solidarnostni prispevek, ki ga kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah uvaja v začetku septembra uveljavljeni interventni zakon, po oceni civilne iniciative Glas ljudstva podcenjuje pripravljenost državljanov, da se odrečejo delu svojega dohodka. Prispevek naj bo višji in odvisen od posameznikovega dohodka, predlagajo.

DZ je z 52 glasovi za in 18 glasovi proti sprejel spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. V opoziciji so spremembo ocenili kot nedopusten poseg v že pridobljene pravice, v koaliciji pa so zatrdili, da zgolj odpravljajo nezakonito stanje na tem področju.

Predstavniki gospodarskih združenj so na srečanju z vodstvom državnega sveta vnovič izrazili nestrinjanje s predlogom novele zakona o varstvu okolja, ki ga bodo nevladniki predvidoma ta teden vložili v DZ. Kot so poudarili, je največja pomanjkljivost predloga ta, da ni bil deležen širše in strokovne javne razprave.

DZ je danes obravnaval predlog zakona o povračilu glob zaradi covidnih odlokov. Ker je o zakonu že potekala splošna razprava, ni bilo predstavitve stališč poslanskih skupin. So pa poglede soočili v okviru razprave o dopolnilu SDS. Medtem ko so v koaliciji poudarjali, da gre za popravo krivic, v SDS menijo, da se bodo z zakonom povzročile nove.

DZ bo danes začel prvo redno sejo po počitnicah. Kot je v navadi, bodo prvi dan zasedanja v ospredju vprašanja poslancev premierju Robertu Golobu in ministrom. Poslance med drugim zanimajo ukrepi vlade in pomoč prebivalcem po avgustovskih ujmah, pa tudi ukrepi ob povečanem številu nezakonitih migracij in sodniške plače.

Po avgustovskih poplavah je z vidika onesnaženosti najbolj problematično porečje Meže, kjer so ponekod tako v mulju kot v prvotnih tleh dosežene ali bistveno presežene kritične vrednosti svinca, kadmija in cinka, je pokazala analiza, ki jo je izvedel Arso. Pristojni že pripravljajo ukrepe za prizadete občine, zajeti bodo v zakonu o obnovi.

V iniciativi Glas ljudstva so kritični do usmeritev ministrstva za zdravje za leti 2024 in 2025, ki da ne naslavljajo ključnih problemov v zdravstvu - pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije. Za reševanje teh problemov so pripravili novelo interventnega zakona in v DZ vložili pobudo za vložitev predloga zakona.