Zakon o medijih brez ovir veta ali referenduma

DZ je novi zakon o medijih dokončno potrdil 3. septembra v tretji obravnavi, zakon pa se je v dolgem postopku javne in pozneje parlamentarne procedure korenito spremenil. Zakon so podprli v Svobodi, SD in Levici, proti pa so bili v SDS, NSi in Demokratih.

Ker zakon ureja področje, na katerem se prepletajo številni različni politični, gospodarski in družbeni interesi, so mnogi pričakovali, da bo njegovo uveljavitev zavrl najmanj veto državnega sveta, morda pa tudi zakonodajni referendum, a do roka ni bila vložena nobena pobuda. Tako je zakon danes objavljen v uradnem listu, veljati pa bo začel 27. septembra.

S sprejetjem novega zakona je slovenski medijski prostor dobil obsežnejšo prenovo zakonodaje po več kot 20 letih.

Glavni namen novega zakona je po navedbah njegovih pripravljavcev - ministrstva za kulturo, zagotoviti pravico prebivalk in prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Cilj predloga zakona je med drugim pregled nad medijskim lastništvom in preprečevanje medijske koncentracije, kar Sloveniji nalaga evropski akt o svobodi medijev. Prav tako določa označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, prepoveduje pa spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k terorističnim kaznivim dejanjem.

Obenem pa zakon prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo.

Na ministrstvu za kulturo so ob sprejemu zakona v DZ za STA zatrdili, da so na izvedbo zakona pripravljeni. Po besedah državnega sekretarja Marka Rusjana bi vlada lahko uredbo, ki je pogoj za razpis za državne pomoči sprejela v začetku oktobra. Po zeleni luči še iz Bruslja pa bi lahko ministrstvo prvi razpis objavilo decembra. Rezultate razpisa bi bilo tako mogoče pričakovati januarja ali februarja, zatem pa tudi prva izplačila, je navedel.

Koliko denarja bo na voljo, še ni povsem jasno. Proračun za leto 2026 sicer za medije za zdaj predvideva sredstva v višini osmih milijonov evrov, a je pričakovati še sprejetje rebalansa.

Rusjan je glede shem državnih pomoči še poudaril, da bo ministrstvo pri tem šlo v smeri lajšanja digitalnega prehoda za tiskane medije in krepitve digitalnih medijev, kar pomeni sofinanciranje distribucije tiskanih medijev in novih zaposlitev v uredništvih ter sofinanciranje digitalnih naročnin. "Namen shem je omogočati delovanje tiskanih medijev v prehodnem obdobju, ohraniti izdajanje tiskanih izdaj, hkrati pa tudi spodbuditi razvoj boljših digitalnih storitev in vsebin na področju medijev," je zagotovil.

V Društvu novinarjev Slovenije so se na sprejetje zakona o medijih odzvali z besedo "končno", ob tem pa zapisali, da je koaliciji ostalo izredno malo časa za sprejem podzakonskih aktov, ki bodo "omogočili dejansko izvajanje nekaterih bistvenih določb zakona".