Vlada z ukrepi, ki naj bi olajšali prehod v sistem dolgotrajne oskrbe

Zakon bo poenostavil birokratski postopek prevedbe stanovalcev v domovih starejših v sistem dolgotrajne oskrbe, je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Predlog po njegovih besedah rešuje problem skrbništva. "Vemo, da je kar nekaj oseb v domovih za starejše, ki ne morejo podati soglasja, nimajo uradno urejenega skrbništva, kar bi morali imeti. To z zakonom rešujemo in bodo prav tako kot vsi ostali s 1. 12. prevedeni v sistem," je povedal na novinarski konferenci po današnji seji vlade. Dodal je, da poenostavljajo tudi postopke za prevedbo obstoječih oskrbovancev v domovih za starejše v uporabnike dolgotrajne oskrbe.

Spremembe v predlogu se nanašajo tudi na uveljavljanje samostojne pravice do e-oskrbe. Doslej so za uveljavljanje te pravice starejši od 80 let potrebovali mnenje zdravnika, "ki se je na terenu pogosto pokazalo tudi kot težava, v nekaterih primerih so zdravniki celo to mnenje zaračunavali". Predlog zakona zato kot prilogo k vlogi za e-oskrbo ukinja zdravniško mnenje. S predlogom urejajo tudi pridobitev pravice do e-oskrbe za osebe, ki so bile 30. junija 2025 vključene v projekt E-oskrba na daljavo.

"Vidimo, da gre v določenih točkah za neke tehnične prilagoditve, predvsem pa za korak v smeri lajšanja birokratskih postopkov ob vstopu novih uporabnikov in obstoječih uporabnikov v cenejši sistem dolgotrajne oskrbe," je povedal Maljevac.

Stanovalke in stanovalci v domovih za starejše morajo sicer trenutno podpisati soglasje za prevedbo in osebni načrt z izvajalcem oziroma domom. Tisti, ki ne morejo podati soglasja, bodo podpisali osebni načrt in jih bodo obravnavali kot začasno prevedene, dokler ne bodo zaključili postopka skrbništva, dodelitve in naknadne odločitve. "Ampak s 1. 12. bodo tudi oni prevedeni in na ta način je poskrbljeno tudi za njih," je pojasnil.

Poudaril je, da prevedba v sistem dolgotrajne oskrbe za stanovalce pomeni nižje položnice bivanja v domu. "Vsi vemo, da po obstoječem sistemu stanovalci plačujejo oskrbo in nastanitev, po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi in ko bodo prevedeni v sistem, pa bodo od 1. 12. na položnici imeli samo strošek namestitve," je spomnil.

Predlog zakona se nanaša tudi na sklenitev osebnega načrta in izvajanje ter obračunavanje storitev, skladno z osebnim načrtom, prav tako tudi na plačilo izvajalcem dolgotrajne oskrbe, prehodno urejanje mandatov direktorjev, dopolnitve obstoječih zbirk podatkov in urejanje varovanih oddelkov pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji, so zapisali v sporočilu za javnost ministrstva za solidarno prihodnost.

Maljevac je ponovil, da so vse izhodiščne in informativne cene objavljene na spletni strani ministrstva za solidarno prihodnost, kjer je objavljen tudi kalkulator, kjer si vsak lahko izračuna okvirno ceno, ki jo bo po novem sistemu plačeval. Aktivna ostaja tudi telefonska številka 114 za dodatne informacije o dolgotrajni oskrbi.

Na vprašanje o informacijskem sistemu je dejal, da se postopoma vzpostavlja, saj je večfazen, in da z izvajalcem intenzivno delajo. "Verjamem, da bo prva faza kmalu zaključena," je povedal. Dodal je, da ne razmišljajo o razpisu za novega izvajalca informacijskega sistema.

Vsi pogoji za izdajo odločb so kljub temu izpolnjeni, saj jih centri za socialno delo izdajajo s pomočjo sistema Krpan. Podatke vanj vnašajo ročno, kar pa nikakor ne pomeni, da bi kdo dobil odločbo, ki je napisana na roko, je poudaril. Po njegovih besedah je bilo doslej vloženih več kot 4000 vlog za oskrbo na domu, odločb pa je bilo izdanih več kot 200.

Maljevac je pojasnil še, da varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo niso vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in ostajajo vključeni v sistem po zakonu o socialnem varstvu, storitve pa se bodo izvajale kot doslej. Lahko pa se uporabniki teh centrov vključijo v sistem dolgotrajne oskrbe po ustaljenem postopku z oddajo vloge.

Vlada je zakon poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku.