Novemu zakonu o medijih se obeta podpora

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja dejala, da bodo mediji po 20 letih dobili sodoben zakon. Meni, da bodo z zakonom o medijih krepili neodvisnost medijev in zaščitili novinarje. Med ključnimi novostmi je Vrečko izpostavila sheme državne pomoči za medije, saj v zdajšnjih razmerah "kakovostni mediji ne morejo preživeti samo na trgu".

Z novim zakonom želijo omogočiti boljši pregled nad medijskim lastništvom in preprečiti medijsko koncentracijo, kar določa tudi evropski akt o svobodi medijev. S spremembami želijo po besedah Vrečko udejaniti pravico do obveščenosti, saj "osiromašeni mediji pomenijo manj družbene razprave, manj informiranih odločitev javnosti in nenazadnje tudi odločevalcev".

Poslanci Gibanje Svoboda, SD in Levica so zakonu o medijih napovedali podporo.

Neodvisni mediji so bo besedah poslanke Gibanje Svoboda Sare Žibrat temelj zdrave demokracije v času dezinformacij, porasta sovražnega govora in uporabe socialnih omrežij, zato je ključno, da država "poskrbi za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti". Žibrat je bila v predstavitvi poslanskih stališč kritična do nekaterih potez prejšnje vlade na področju medijev, med katerimi je naštela izčrpavanje javnih medijev.

Tudi poslanec SD Jonas Žnidaršič je izpostavil, da država ne sme biti zgolj opazovalec stanja v medijih, ampak ima jasno odgovornost, da s premišljenimi zakonskimi rešitvami in ustrezno medijsko politiko ustvari okolje, v katerem bodo novinarji lahko svobodno in odgovorno opravljali svoje delo.

Poslanka Levice Tatjana Greif je v predstavitvi poslanskih stališč poudarila, da veljavni zakon ne zmore slediti razvoju tehnologije, razmahu socialnih omrežij, pohodu umetne inteligence in spremenjenim navadam občinstev. Meni, da bo Slovenija z njim dobila enega najbolj sodobnih zakonov v Evropi.

Opozicija medtem meni, da je predlog zakona slab.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je med neprimernimi določili naštela "pristransko določanje dodatne državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k poročanju, ki bo do vlade prijazna". Zakon daje večja pooblastila Agenciji za varstvo konkurence, ki se je že doslej izkazal kot slab varuh na področju medijev, je poudarila.

Tudi po mnenju NSi je zakon v vseh ključnih členih slab. Poslanka Iva Dimic je izpostavila, da ni jasno, kako in pod kakšnimi kriteriji bodo razdeljevali denar medijem, kakšne bodo sankcije ob kršitvah in kako bo z učinkovitim nadzorom koncentracije medijev. Kot je dejala, mediji po eni strani odpuščajo novinarje, lastniki pa še vedno dobivajo denar ministrstva.

Poslanec Anže Logar iz vrst Demokratov je v imenu nepovezanih poslancev dejal, da zakon o medijih potrebujemo, vendar se ga je koalicija lotila napačno, saj je zakon nepremišljen in politično obarvan.

Poslanci koalicije se vložili dopolnilo k predlogu zakona, v katerem so ministrstvo za kulturo zavezali, da zagotovi finančno podporo za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije, ne le, da te sheme lahko zagotavlja. Prav tako so Agenciji za varstvo konkurence, organu, ki bo po novem pristojen za oceno medijskih koncentracij, za nekaj mesecev podaljšali začetek uporabe določb o oceni.

SDS pa je vložila dopolnilo, v katerem predlaga, da pristojno ministrstvo po preteku enega leta od uveljavitve zakona pozove vse izdajatelje medijev, ki so vpisani v razvid medijev, da sporočijo podatke, ki se vodijo v razvidu medijev po tem zakonu.

Poslanci so se tretje obravnave predloga novega zakona o medijih lotili po večmesečnem zamiku. Zakonski predlog sicer med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo. Cilj predloga zakona je tudi pregled nad medijskim lastništvom in preprečevanje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.