Grožnja z zadržanjem denarja zalegla, romski otroci pogosteje v šolah
16. okt. 2025 11:54 Osveženo: 11:58 / 16. 10. 2025


Osnovna šola Frana Metelka v Škocjanu je ena od šol z največjim deležem Romov v jugovzhodni Sloveniji.
V novem šolskem letu v osnovnih šolah jugovzhodne Slovenije zaznavajo večjo prisotnost romskih otrok pri pouku.
To med drugim pripisujejo spremenjeni zakonodaji, ki omogoča, da se staršem, ki otrok ne pošiljajo v šole, del socialne pomoči in otroškega dodatka izplača v naravi.
Kot je za STA navedla vodja urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Novo mesto Meta Retar Kramar, prve konkretne podatke o navzočnosti romskih otrok v šolah pričakujejo konec tega meseca, že zdaj pa lahko reče, da vse šole v novomeški občini zaznavajo povečano prisotnost romskih otrok pri pouku. Slednje pripisuje kombinaciji sprejetih zakonodajnih sprememb in še bolj intenzivnega dela šol z romskimi učenci in njihovimi družinami. Spremembe zakonodaje, ki so bile sprejete, imajo tako učinek. "Jim pa bodo morali slediti tudi na teh spremembah temelječi konkretni ukrepi, sicer bo lahko ta učinek lahko hitro izzvenel," opozarja.
Novomeške osnovne šole sicer v novem šolskem letu obiskuje 277 romskih otrok, kar je okoli sedem odstotkov vseh osnovnošolcev. Prvi razred obiskuje 66 romskih otrok, od tega jih 40 odstotkov razred ponavlja, je navedla.
Zaradi večjega obiska romskih otrok so imeli na nekaterih šolah na začetku šolskega leta po nekaterih informacijah precej dodatnega dela, saj se romski otroci težje znajdejo in potrebujejo več pomoči in usmeritev učiteljev, do zdaj pa naj bi se stvari že vpeljale.
Po 15 neupravičenih urah prijava na inšpektorat in CSD
Tudi na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan, ki je ena od šol z največjim deležem Romov v jugovzhodni Sloveniji, beležijo večjo prisotnost romskih otrok. Po besedah ravnateljice Janje Lesjak je prisotnost bistveno večja, kot je bila v prejšnjih letih. "Lahko bi rekli, da je okoli 90-odstotna," je povedala za STA.
Po navedbah socialne pedagoginje iz iste šole Anice Tramte odsotnost romskih otrok mesečno redno spremljajo že 25 let, pri tem pa opažajo precejšnja nihanja. Pred epidemijo koronavirusa jim je uspelo doseči že kar zavidljiv obisk, ki pa se je po vračanju učencev v šolske klopi močno poslabšal, zato so temu področju znova posvetili veliko pozornosti.
"Če primerjamo podatke o odsotnosti romskih učencev od pouka v mesecu septembru 2024 in septembru 2025, lahko ugotovimo, da se je v začetku letošnjega šolskega leta delež romskih učencev, ki so bili septembra prisotni v vseh dneh pouka, povečal za sedem odstotkov, delež učencev, ki so bili v istem obdobju od pouka odsotni več kot 15 dni, pa se je znižal za šest odstotkov. Pri tem se podatki nanašajo na vse odsotnosti, ne glede na to, ali so opravičene ali neopravičene," je navedla.
Do zdaj pravnomočna ena odločba zaradi neobiskovanja šole
Po julija spremenjeni zakonodaji lahko center za socialni delo (CSD) na podlagi odločbe šolskega inšpektorata staršem, ki otrok ne pošiljajo v šolo, del socialne pomoči in otroškega dodatka izplačuje v naravi. Inšpektorat postopek izvede po prijavi šole, pri čemer pa po opozorilih, ki prihajajo iz nekaterih šol, ni povsem jasno, kdaj šola lahko poda tako prijavo. Na škocjanski osnovni šolo prijavo na inšpektorat podajo, ko učenec zbere več kot 15 neupravičenih ur, pri čemer se sklicujejo na 17. člen julija sprejete novele zakona o osnovni šoli.
Na Centru za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bele krajina so po besedah pomočnika direktorice Alena Pusta do zdaj zaradi neobiskovanja šole od šolskega inšpektorata prejeli eno pravnomočno odločbo. Na njeni podlagi bo CSD staršem naslednje tri mesece del denarne socialne pomoči in otroškega dodatka izplačal v naravi.
"Izplačevanje v naravi pri nas zaenkrat poteka tako, da iz dela sredstev, ki bi jih starši prejeli kot socialno pomoč ali otroški dodatek, družini plačamo položnice za komunalo, elektriko, šolo ali vrtec. Lahko izdamo tudi naročilnico, s katero starši v trgovini kupijo hrano," je povedal.
Težava, ki se za zdaj pojavlja pri tem, pa je po njegovih besedah je, da njihove naročilnice npr. v Novem mestu sprejema le ena trgovina. Bojijo se tudi, da bo ukrep centrom prinesel preveč dodatnega nepotrebnega administrativnega dela. Sicer pa še čakajo natančnejša navodila ministrstva za delo, kako v tem delu izvajati zakon, saj vse stvari še niso povsem jasne, pravi Pust.
Pomagajte oblikovati Reporter!
Vaše mnenje šteje. Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati vsebine, ki jih berete vsak dan.