Vlada je potrdila predlog zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu v vrednosti 243,5 milijona evrov. Posebni ukrepi so predvideni za organizatorje srečanj in dogodkov, šport in kulturo. Vsak prebivalec bo prejel nove bone, namenjene izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so razočarani nad vsebino interventnega zakona za omilitev posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo. Kot so poudarili, so iz njega izključili pomembne ukrepe, ki bi najbolj prizadetim panogam pomagali pri okrevanju po epidemiji, zato pričakujejo dopolnitev zakona in hkrati oblikovanje novega.

Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog novega interventnega zakona, ki naj bi omilil posledice epidemije covida-19 na gospodarstvo. Največja pozornost bo tokrat posvečena gostinstvu in turizmu, posebni ukrepi so predvideni za organizatorje srečanj in dogodkov, šport in kulturo. Predvideni so tudi novi boni za vse prebivalce Slovenije.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je po srečanju s predstavniki gospodarstva na Brdu pri Kranju ponovno napovedal, da bo novi interventni zakon med drugim vključeval tudi nove bone za gostinstvo, turizem, šport in kulturo. Predsednik OZS Branko Meh je za Delo ocenil, da so občutki po srečanju pozitivni.

Vlada je na današnji seji začela obravnavo interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, a ga dokončno še ni potrdila. Kot je na profilu na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal obrambni minister in podpredsednik vlade Matej Tonin, je vlada "v prvi obravnavi" predlog sprejela, dokončno pa ga bo sprejela na seji prihodnji teden.

Odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti dveh točk iz zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, in iz njega izhajajočih epidemioloških vladnih odlokov ne pomeni, da bodo kazni, izrečene na njihovi podlagi padle, je za STA pojasnil profesor ustavnega prava Saša Zagorc.

Predsednik vlade Janez Janša se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. "Očitno sta neustavni zakon sprejeli rajnka LDS in stranka SD leta 1995?," je vprašal in dodal, da je ustavno sodišče to ugotovilo komaj zdaj.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. Ugotavljal je, da odloki še veljajo. "Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov," je zapisal.

Vatikan je danes dopolnil cerkveni kazenski zakonik z navodili glede kaznovanja duhovnikov za spolne zlorabe mladoletnikov. Kot je papež Frančišek zapisal v uvodu v prenovo zakonika, je njen namen "obnova zahtev pravičnosti, poprava obtoženca in popravilo pohujšanja".

Referendum o noveli zakona o vodah bo 11. julija, torej teden dni pozneje od prvotnega predloga, je s tesno večino sklenil DZ. Nov datum so na izredni seji DZ predlagale koalicijske SDS, NSi in SMC, čemur so ostro nasprotovali v delu opozicije. Poslanci so bili razdeljeni tudi glede vsebine novele, iz obeh strani je bilo slišati očitke o zavajanju.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor na današnji seji obravnava zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Po predlogu bi bil ta v nedeljo, 4. julija. "Datum je glede na vse dane okoliščine sprejemljiv, ni pa dober," je v današnji izjavi dejal Miha Stegel iz civilne iniciative Danes.

Z današnjim dnem je steklo zbiranje najmanj 30.000 podpisov volivcev v podporo pobudi za začetek postopka spremembe ustave, ki jo je vložila stranka Resni.ca. Pobudniki želijo s spremembo ustave doseči, kot navajajo, prepoved prisilnega cepljenja in diskriminacijo na podlagi cepljenja. Zbiranje podpisov bo potekalo do vključno 14. julija.

Poslanci so na današnji seji DZ z 49 glasovi za in 34 proti potrdili vladno novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki med drugim uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene globe med 400 in 4000 evrov.

Poslanci DeSUS so danes v parlamentarni postopek vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želijo dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov za upokojence. Po predlogu bi se pokojnine decembra letos uskladile v višini 3,5 odstotka.

DZ je po prvi obravnavi noveli zakona o drugem tiru, s katerim je želel del opozicije iz projekta izločiti tuj kapital, prižgal rdečo luč. Da je primerna za nadaljnjo obravnavo je menilo 43 poslancev, 44 jih je bilo proti. Ministrstvo za infrastrukturo in koalicijski poslanci so v razpravi izpostavljali vlogo zalednih držav pri razvoju Luke Koper.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila obravnavo suma nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela z opravljanjem funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa). Ker ni ugotovila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek ustavila.

Minister za zdravje Janez Poklukar je danes obiskal Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus). Seznanil jih je, da naj bi zakon o dolgotrajni oskrbi prišel na vlado v dveh tednih, o vsebini pa ni želel govoriti. Na novinarski konferenci je starejše pozval, naj ne zavračajo cepljenja proti covidu-19.

Ustavno sodišče je v postopku za presojo ustavnosti, ki ga je zahtevalo več družb, odločilo, da novela zakona o trgovini, ki je prinesla zaprtje trgovin ob nedeljah, ni v neskladju z ustavo, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.

Pristojni parlamentarni odbor je včeraj soglasno potrdil predlog spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki predvideva dvig nadomestila za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami. Za novelo zakona, s katero bi kot nov državni praznik določili 13. maj, pa na odboru ni bilo zadostne podpore.

Vlada bo danes predvidoma potrjevala nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Po potrditvi ga bo ocenila Evropska komisija, na koncu pa ga bo potrjeval Svet EU. V najboljšem primeru bi Slovenija prva sredstva lahko črpala poleti.