Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko je tik pred koncem svojega mandata včeraj sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika BiH, ki za zanikanje genocida po novem predvideva zaporno kazen od šest mesecev do petih let. V BiH so odzivi na njegovo odločitev različni. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je zagrozil z odcepitvijo.

Izvršni odbor DeSUS se je včeraj sestal prvič po tistem, ko je Ljubo Jasnič junija prevzel vodenje stranke. Obravnavali so nekaj aktualnih tem in se dogovorili za klavzuro v začetku septembra. Na slednji se bodo posvetili trem temam, in sicer aktivnostim stranke, odnosu med stranko in njenimi poslanci ter volitvam prihodnje leto.

Prvak SNS Zmago Jelinčič meni, da je levi opoziciji zmanjkalo sape in tudi jeseni ne bo konstruktivne nezaupnice. Koalicija pa bo ubrala pot sprejemanja nujnih zakonskih odločitev, okoli katerih se bo lahko poenotila in zanje dobila podporo, je v izjavi za STA o pričakovanjih za jesen ocenil Jelinčič. Prepričan je, da bomo imeli redne volitve.

Koalicija si bo po besedah vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca vzela oddih, pregledala prioritete do rednih volitev ter tako nadaljevala delo. "Ne bomo pa silili z zakoni, ki bi delali težave znotraj koalicije in v razmerju do opozicije. To nima smisla," je v izjavi za STA glede politične jeseni napovedal Krivec.

Madžarski premier Viktor Orban je danes napovedal referendum o zakonu, ki prepoveduje dostop mladoletnikov do knjig in informativnega gradiva o homoseksualnosti, transseksualnosti ali spremembi spola. Madžare je pozval, naj podprejo zakon.

Podpredsednik SD in nekdanji šolski minister Jernej Pikalo ob sprejetju novele zakona glede financiranja zasebnih šol ocenjuje, da smo še en korak bližje privatizaciji šolstva. Zato bodo, kot je napovedal, že v naslednjem mandatu dali pobudo za začetek spremembe ustave na izobraževanem področju, ki bo jasno definirala mejo med javnim in zasebnim.

V opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP so ostri do koalicije, ki je preložila odločanje o demografskem skladu in zavrnila tudi vladno novelo zakona o nalezljivih boleznih. Vlado pozivajo k odstopu ali vezavi zaupnice na katerega od predlogov. Večinoma so ostri tudi do napovedi vlade za več pogoja PCT in konec brezplačnega hitrega testiranja.

Premier Janez Janša je pozdravil skupni poziv vodij poslanskih skupin k cepljenju proti covidu-19. Sprememba zakona o nalezljivih boleznih v tej fazi najbrž ni potrebna, poslanci koalicije bodo pri ponovnem odločanju po vetu DS glasovali proti, koalicija pa bo predlagala tudi preložitev glasovanja o nacionalnem demografskem skladu, je napovedal.

Kolegij predsednika DZ je danes sklenil, da se bodo poslanci v petek opoldne zbrali na izredni seji, na kateri bodo odločali o kandidaturi Marka Borisa Andrijaniča za ministra za digitalno preobrazbo. Opravili pa bodo tudi tretji obravnavi novel zakonov o orožju in o pravilih cestnega prometa.

Poslanci bodo na današnji izredni seji ponovno odločali o noveli zakona o nalezljivih boleznih, saj je državni svet v ponedeljek izglasoval odložilni veto. Da bo novela, s katero želi vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišče, sprejeta, jo mora podpreti najmanj 46 poslancev. Minuli teden jo je DZ potrdil s 44 glasovi za in 42 proti.

DZ je včeraj sklenil, da razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za pomoč turizmu in z njim povezanim panogam ni dopusten. Sprejemu sklepa so nasprotovali poslanci dela opozicije, ki so med drugim opozarjali na "podtaknjence" v zakonu, ki po njihovih besedah nimajo nobene veze z odpravljanjem posledic epidemije covida-19.

Državna volilna komisija je pri pregledu izidov referendumskega glasovanja za štiri volišča ugotovila, da bistveno odstopajo od izidov na drugih voliščih znotraj istega volilnega okraja. Kot so pojasnili, so pristojne okrajne komisije že pozvali, da konkretne primere preverijo. Medtem se nadaljuje štetje glasovnic po pošti.

Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič je na sestanku s strankinimi poslanci analiziral, kaj bi pomenila podpora oziroma nepodpora poslancev zakonu o demografskem skladu, ki mu sam ni naklonjen. Kot pravi, se morajo poslanci sami odločiti, kako bodo ravnali, od glasovanja pa je odvisno nadaljnje ravnanje organov DeSUS. S KUL se za zdaj ne misli povezovati.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec meni, da padec novele zakona o vodah na referendumu ne bo vplival na delo vlade. Po njegovi oceni je v veliki meri šlo za izraz nezadovoljstva ljudi, izpostavil je epidemijo. Gre pa za signal ministru Andreju Vizjaku, da poišče primerno rešitev, nov predlog morda drugače skomunicira in ga vloži v DZ, meni Krivec.

Po oceni analitika javnega mnenja Andraža Zorka gre pri zavrnitvi novele zakona o vodah za ljudsko nezaupnico vladi, ljudstvu pa je uspelo to, česar opoziciji v parlamentu ni. Kot je ocenil za STA, je bil referendum ob visoki udeležbi tudi jasen pokazatelj oz. resno opozorilo ne le za trenutno vlado, pač pa za katerokoli, ki jo bo nasledila.

Zavrnitev novele zakona o vodah na današnjem referendumu predsednika vlade Janeza Janše ni preveč vznemirila. "Brez drame," je zapisal na Twitterju ter vprašal, ali kdo pozna kakšno levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu. Zahvalil se je vsem, ki so glasovali, kakorkoli.

Volivci so na referendumu odločno zavrnili novelo zakona o vodah, kažejo delni neuradni izidi po preštetih 99,9 odstotkih glasovnic. Proti uveljavitvi novele je glasovalo 86,58 odstotka volivcev, za pa 13,42 odstotka. Referendumska udeležba je bila druga najvišja doslej; višjo je imel le referendum, ki je leta 2007 potekal hkrati z volitvami.

Referendum o noveli zakona o vodah se je po besedah okoljskega ministra Andreja Vizjaka ugrabil in zlorabil za druge cilje, tudi politične. "Ljudje so odreagirali čustveno. Bodrilo in spodbujalo se jih je z nekimi pamfleti, ki nimajo veze s samim namenom zakona," je po približno petini preštetih glasov v odzivu za TV Slovenija dejal Vizjak. Vsak glas proti uveljavitvi zakona bo tudi glas proti aktualni vladi Janeza Janše, je Vizjak zjutraj ob oddaji glasu v Brežicah dejal za nacionalno televizijo.

Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vodah je ob polnoči začel veljati volilni molk. Do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri je prepovedano vsakršno nagovarjanje volivcev, domnevne kršitve volilnega molka pa je mogoče prijaviti dežurni službi notranjega ministrstva.

Predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o vodah se je po podatkih Državne volilne komisije udeležilo 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Gre za najvišjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah doslej.