Nekdanji urednik spletnega portala Domovina Rok Čakš se zgraža nad mediji, ki jih financira politika, a na lokalni ravni se isto dogaja z mediji v njegovi lasti, ki jih z denarjem zalagajo občine.

Zadnji dan lanskega leta je vlada potrdila novi zakon o medijih. Resorna ministrica Asta Vrečko je kar žarela. Mediji namreč sodijo v njeno delovno področje. Ministrstvo za kulturo, ki ga kadrovsko, politično in ideološko popolnoma obvladuje Levica, si je za glavni cilj prenove medijske zakonodaje postavilo zagotavljanje »pravice do celovite obveščenosti in svobodo izražanja«.

Bo novi medijski zakon res rešil novinarstvo v Sloveniji? Naslov debate Društva novinarjev Slovenije pred dvema tednoma. Vprašanje, ki že vnaprej ponuja odgovor, da ne bo tako.

Politiki očitno nimajo dovolj svojega dela, zdaj v svoj delokrog vedno bolj dodajajo še novinarstvo. Politične stranke in politiki – ne le da imajo svoje programe, oddaje, časopise, zdaj postajajo že voditelji oddaj, podkastov.

Morda bi lahko nekdo Rajgljevi razložil, da ne biti razžaljen ni človekova pravica, ampak mora tisti, ki se čuti razžaljenega, sam na sodišču upravičiti, da je stopnja njegove prizadetosti pravna kategorija vredna obsodbe. Država oziroma tožilstvo nima tu kaj iskati.

Politična oblast v zadnjih treh desetletjih vztrajno poskuša vplivati na uredniško odločanje, o čem naj novinarke in novinarji pišejo in kako, z nastopom nove vlade so se pritiski nadalje okrepili, predvsem z zlorabo državnih institucij in njihovih kanalov komuniciranja, pravijo na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

"S spremembo zakona o STA vlada prevzema nadzor nad imenovanjem ključnih ljudi agencije in s tem odpira vrata političnemu vplivanju na uredniško politiko medija. Zakon o RTV Slovenija pa financiranje javnega interesa v zasebnih medijih iz proračuna preko dela RTV prispevka prenaša neposredno na državljane," so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) kritični do medijske reforme, ki jo pripravlja ministrstvo za kulturo.

Razpravljavci na današnji okrogli mizi o noveli zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, so podvomili v to, da bo novela rešila nakopičene težave slovenskih medijev in novinarskega poklica. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše.

Sprememba zakona o medijih je v javni razpravi do konca avgusta – v času počitnic. Dotaknili smo se nekaterih vprašanja, saj pri noveli ne gre le za nujne prilagoditve digitalni medijski realnosti.

Ureditev, kot jo predlaga ministrstvo, bi hitro pripeljala v omejevanje svobode izražanja, o spremembah medijske zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za kulturo, pravijo v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). "To še posebej velja za 6. in z njim povezani 7. člen, ki de facto uvaja cenzuro," svarijo in menijo, da lahko o omejevanju svobode izražanja odločajo izključno sodišča, ne pa medijski inšpektor.

Združenje radiodifuznih medijev pri Medijski zbornici, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, premiera Mira Cerarja poziva, da razreši ministra za kulturo Antona Peršaka.

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal nov medijski zakon, ki od tujih medijev zahteva, da se registrirajo kot tuji agenti.