Kako bi grožnja referenduma Slovenijo lahko spravila na rob bankrota
Svarilo za pobudnike referenduma o pokojninski reformi – pred 14 leti so njihovi predhodniki sesuli vlado in spravili državo v finančne škripce.
Svarilo za pobudnike referenduma o pokojninski reformi – pred 14 leti so njihovi predhodniki sesuli vlado in spravili državo v finančne škripce.
Sogovorniki, tisti, ki so živeli v času pred drugo svetovno vojno, so se – poleg bolezni – najbolj bali dolgov. Četudi jim je voda tekla v grlo, si denarja niso izposojali. »Mi že ni namenjeno, da bi imel več, kot imam,« so se zagovarjali pred seboj in pred drugimi. Od njih sem se naučila še nečesa drugega. Poučili so me, da so najhujši tisti dolgovi, ki jih odplačujemo s svojo svobodo. Že od Adama in Eve velja, da je v življenju treba čisto vse plačati. Tudi stvari, ki jih dobimo zastonj. Tudi šenkano desetko na fakulteti. Tudi boljšo službo na ministrstvu. Kredit nas udari po denarnici, »dolgovi uslug« pa po duši.
Prejšnji teden je predsednik vlade Robert Golob napovedal dvig minimalne zajamčene pokojnine na 700 evrov. Po njegovem državni proračun to zmore. Medresorsko usklajevanje za dvig pokojnin bo stalo okoli sto milijonov evrov. Novost je še to, da bodo letos upokojenci poleg letnega dodatka prejeli še zimski dodatek oziroma božičnico.
Kot v intervjuju opozarja ekonomist dr. Mojmir Mrak, bo svet, v katerem bodo ekonomski odnosi temeljili predvsem na odnosih moči, manj stabilen, kot smo ga poznali v preteklosti. Svari pred prevelikim zadolževanjem Slovenije: nizka cena našega zadolževanja danes ni odraz kvalitet vodenja ekonomske in fiskalne politike v Sloveniji.
V super volilno leto vstopa vlada z izdatnim gospodarskim okrevanjem in nižjo brezposelnostjo. Bo tu glavni predvolilni adut koalicijskih strank.
Treba je tej vladi priznati, da je združevalna, saj zna združiti vse proti sebi, piše prvak LMŠ Marjan Šarec.
Medtem ko je prejšnjo vlado fiskalni svet okaral, ker da v proračunu ne zagotavlja srednjeročne vzdržnosti javnih financ, zdajšnja vlada teh zadreg ob gašenju gospodarske posledic zdravstvene krize nima; ni zavezana fiskalnemu pravilu.
Ekonomist dr. Igor Masten v intervjuju za Reporter opozarja, da so pri državni porabi v času epidemije popustile čisto vse zavore. Denar se troši tudi za marsikaj, kar ni neposredno potrebno za blaženje epidemije covid-19.
Bitcoin ja, bitcoin ne. To so vprašanja, ki jih dandanes velikokrat slišimo. Na spletu je ogromno predavanj, seminarjev, izobraževanj. Forumi so polni tem o t.i. kriptovalutah, med katere sodi tudi Bitcoin. Nekateri so z njim obogateli, drugi na to še računajo.
Epidemija ne daje vladi pokritja za nebrzdano trošenje in zadolževanje, prvak LMŠ Marjan Šarec svari pred pretiranim zadolževanjem. "Vlada ta trenutek nebrzdano "deli" vsepovprek, vprašanje kako učinkovito, a nekoč bo prišel račun," opozarja.
Slovenija se je včeraj z izdajo nove desetletne obveznice ter povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov, so sporočili z ministrstva za finance.
Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je nastopil nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki je pred njo že nastopil sredi lanskega leta.
Deset let po izbruhu globalne finančne krize predsednik uprave družbe KD Skladi Luka Podlogar dvomi, da smo se iz nje naučili toliko, da preprečimo naslednjo.
Slovenija je izdala za skupaj 1,3 milijarde evrov novih obveznic; vlagateljev je največ iz Velike Britanije, Nemčije in Avstrije.