Revija Reporter
Slovenija

Kako veste, da je srednji sloj v težavah? Levica je še vedno v vladi (KOMENTAR)

Nenad Glücks
1 2.362

4. jun. 2023 6:00 Osveženo: 7:53 / 04. 6. 2023

Deli na:

Premier Robert Golob in Luka Mesec

STA

Prejšnji teden je predsednik vlade Robert Golob napovedal dvig minimalne zajamčene pokojnine na 700 evrov. Po njegovem državni proračun to zmore. Medresorsko usklajevanje za dvig pokojnin bo stalo okoli sto milijonov evrov. Novost je še to, da bodo letos upokojenci poleg letnega dodatka prejeli še zimski dodatek oziroma božičnico.

Tako se zdi, da skuša premier vzeti veter iz jader populističnega Pavla Ruparja, ki kuje svoj ponovni politični vzpon z zavajanjem upokojencev z zahtevami po nerealnih dvigih pokojnin. Medtem pa premier Golob ob zviševanju pokojnin in drugih prihodkov upokojencev noče govoriti o tako nujni pokojninski reformi, češ da bo o tem predstavitev v ekonomsko-socialnem svetu, »ko bodo zadeve pripravljene«.

Žal imamo izkušnje, da pod to vlado zadeve po navadi v nedogled niso pripravljene, so slabo pripravljene ali pa se od kakšnih zadev, na primer prav tako nujno potrebnega nepremičninskega davka, enostavno odmakne. Oziroma ga je premier »odložil« za nadaljnji dve leti.

Vprašanje je, kdo bo plačal kupovanje volivcev (upokojenci so največja volilna baza), novo zadolževanje, slabši konkurenčni položaj gospodarstva, zviševanje socialnih transferjev.

V gospodarstvu so kritični do sprejetega rebalansa proračuna, pravijo, da jim vlada s tem škodi. Predvidena je namreč manjša poraba za pomoč podjetjem zaradi energetske draginje. Letos se bo glede na sprejete zakonske spremembe država lahko zadolžila do največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov. A kot opozarjajo ekonomisti, se Slovenija zaradi spremenjenih razmer v času visoke inflacije zdaj zadolžuje bistveno dražje. Proračun za letos naj bi bil s primanjkljajem 2,9 milijarde evrov.

Vprašanje je, kdo bo plačal kupovanje volivcev (upokojenci so največja volilna baza), novo zadolževanje, slabši konkurenčni položaj gospodarstva, zviševanje socialnih transferjev. V največji meri zaposleni srednji sloj, ki je (tudi) pod to vlado pač krava molznica. Tudi zvišanja plač v javnem sektorju plačuje »realni sektor«, torej gospodarstvo.

Jasno, zaradi visoke inflacije so pritiski za dviganje pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev vse večji. Hkrati pa Evropska komisija opozarja, da je tveganje za zamude pri izvajanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vse večje. Zato je vlado pozvala, da morajo biti odločitve o napovedanih reformah sprejete brez odlašanja.

Očitno vladajoči segajo po preizkušenih metodah prerazporejanja in zadolževanja namesto ukrepov za krepitev gospodarstva. Ravno zaposleni srednji sloj je tisti ključni faktor za nadaljnji razvoj. Kako veste, da je ta sloj v težavah? Enostavno: Levici še vedno ustreza biti del vladne koalicije.