Slovenija se je zadolžila za nove 1,3 milijarde evrov

Slovenija je izdala za milijardo evrov 10-letnih obveznic z dospelostjo marca 2027 in letno kuponsko obrestno mero 1,250 odstotka ter za 300 milijonov evrov dodatnih 30-letnih obveznic z rokom dospetja avgusta 2045, katerih donosnost do dospetja je 2,428 odstotka, so potrdili na ministrstvu za finance. Povpraševanje je doseglo 2,45 milijarde evrov.

Ministrstvo za finance je v ponedeljek objavilo, da je država mandat za organizacijo nove izdaje 10-letnih obveznic in dodatne izdaje 30-letne obveznice podelila bankam Abanka, Barclays, Credit Agricole, HSBC in Unicredit Banki Slovenija. Pri izdaji nove 10-letne referenčne obveznice sta kot soorganizatorja sodelovala Jefferies International in Nova Ljubljanska banka.

Izdaja 30-letne obveznice iz septembra 2015 je bila sicer razširjena že večkrat, nazadnje februarja lani, ko je država skupno vrednost izdaje povečala na 700 milijonov evrov. S tokratno izdajo se je tako njena skupna nominalna vrednost dvignila na milijardo evrov.

Trg se je na objavo mandata po pojasnilih finančnega ministrstva odzval pozitivno, zanimanje vlagateljev pa je bilo vse od objave okvirnih pogojev izdaje spodbudno. Po le nekaj urah trženja je preseglo 1,6 milijarde evrov za novo 10-letno obveznico, pri čemer je 295 milijonov evrov odpadlo na vodilne organizatorje izdaje, ter 700 milijonov evrov za dodatno izdajo 30-letne obveznice, vključujoč 130 milijonov evrov povpraševanja vodilnih organizatorjev izdaje.

Po odprtju knjig naročil za obe obveznici včeraj opoldne je skupno povpraševanje s strani skoraj 200 investitorjev doseglo 2,45 milijarde evrov, knjigi naročil pa sta bili zaprti ob 13.45.

Nova 10-letna obveznica je bila prodana z letno kuponsko obrestno mero 1,250 odstotka, dodatna izdaja 30-letne obveznice pa z donosnostjo do dospetja v višini 2,428 odstotka.

Na ministrstvu ceno obeh izdaj označujejo kot dobro, k temu pa je po njihovem mnenju pripomogla izvedba operacije v ugodnih tržnih razmerah ob ponovnem odprtju trga državnega dolga takoj na začetku leta.

Največ vlagateljev v 10-letno obveznico sicer prihaja iz Nemčije in Avstrije. Sledijo domači vlagatelji ter investitorji iz Francije in Velike Britanije, za njimi pa so skandinavski in italijanski vlagatelji. Po institucionalni strukturi se je za nakup 10-letne obveznice odločilo daleč največ bank, sledijo pa upravljalci skladov in zavarovalnice ter pokojninski skladi.

Med vlagatelji v dodatno izdajo 30-letne obveznice jih je največ iz Velike Britanije, sledijo tisti iz Nemčije in Avstrije, za njimi pa so francoski, švicarski in skandinavski investitorji. Porazdelitev po institucionalni strukturi vlagateljev je podobna kot pri 10-letni obveznici.

Država se lahko za financiranje proračuna letos zadolži v skupni višini 3,4 milijarde evrov. Maksimalni dovoljeni obseg nove zadolžitve, ki vključuje tudi predfinanciranje za prihodnja leta, pa je 7,7 milijarde evrov.

Država namerava sicer letos odplačati za 2,9 milijarde evrov glavnic dolga, v preteklih mesecih pa je izvedla več operacij odkupa dolarskih obveznic in zamenjave z evrskimi, s čimer si je nekoliko zmanjšala breme servisiranja javnega dolga in si zagotovila tudi podaljšanje ročnosti.