Nova kriza bo zagotovo prišla, nekaj znakov jo že napoveduje, a hkrati so tudi številni znaki, ki kažejo, da to še ne bo tako kmalu. Z njim smo se pogovarjali še o zapletu s posojilodajalci v švicarskih frankih, o tem, da večje zanimanje za vlaganje v vzajemne sklade še ne pomeni, da smo Slovenci postali bolj finančno pismeni, da volitve v Nemčiji ne bodo prinesle bistvenih sprememb, da je neučinkovitost glavna hiba javnega sektorja in da je Slovenija kot majhna država gospodarsko lahko uspešna le v globalnih tržnih nišah.
Mineva desetletje od globalne finančne krize, kljub temu še vedno prevladuje mit, da je bila kriza posledica preveč dereguliranega finančnega sistema. Ampak spomnimo se socialnega inženiringa Fannieja Maeja in Freddieja Maca, dveh institucij, ki jih je ustanovil kongres, nižanja obrestnih mer Alana Greespana, ki je kasneje priznal, da se je napačno odločal, ali pregrevanja gospodarstva zaradi napačnih fiskalnih in monetarnih politik. Tudi reševanje krize z Dodd-Frankom, zakonom o Wall Streetu, ki ga je sprejela Obamova administracija, se je izkazalo kot polomija. Pri Wall Street Journalu so celo zapisali, da izvajanje zakona pomeni sajenje »semen finančne nestabilnosti«. Se res nismo nič naučili?
Raje bi vprašal, ali smo se sploh kaj naučili. Če pogledamo gospodarsko aktivnost v preteklosti, je bilo že kar precej kriz, a po vsaki pridemo do novih spoznanj, ki pa niso dovolj, saj gospodarstvo raste in pada v ciklih, vsaka kriza pa ima več vzrokov, drugačnih od prejšnjih. Lahko rečem, da vsaka nova kriza prinese nekaj novega. To je za ekonomijo povsem normalno, glede na to, kako delujeta monetarna in fiskalna politika, ki se prilagajata ekonomskim zakonitostim. Ampak kaj hočem povedati: nikoli se ne naučimo dovolj, da bi preprečili naslednjo krizo. Zato dvomim, da smo se iz zadnje krize naučili toliko, da preprečimo novo.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 Podlogar pove, kako naj se ne bi zadolževal zdravorazumski človek; pravi, da je edina rešitev, da ljudje skrb za prihodnost vzamejo v svoje roke in začno varčevati; svari, da bo sedanja miselnost bo marsikoga, ko se bo upokojil, pahnila v revščino; meni, da ljudje bankam še zaupajo; pove, kaj se morajo vprašati izvozniki; pravi, da da bi bila Slovenija kot majhna država lahko uspešna samo v nišah in razloži, zakaj se banke po brexitu ne bodo selile v Slovenijo.