BiH tudi uradno kandidatka za članstvo v EU

Voditelji EU so v Bruslju podprli sklepe torkovega zasedanja ministrov za evropske zadeve, ki so ob pozivu k podelitvi statusa poudarili, da mora BiH sprejeti ukrepe, opredeljene v priporočilu Evropske komisije. Gre za ukrepe na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij in temeljnih pravic.

BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016. Evropska komisija ji je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih morali v Sarajevu izpolniti za status kandidatke za članstvo. BiH vseh pogojev še ni izpolnila, a so se ji v luči vojne v Ukrajini v EU vseeno odločili podeliti status kandidatke. Edina država Zahodnega Balkana brez statusa kandidatke za članstvo je tako Kosovo.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na Twitterju poudaril, da je to močno sporočilo ljudem v tej zahodnobalkanski državi. "Pomeni pa tudi jasno pričakovanje, da nove oblasti izvedejo reforme," je zapisal.

Podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini je pozdravil tudi slovenski politični vrh. Predsednik republike Borut Pahor je tvitnil, da gre šele za začetek, a končno začetek zgodbe z dobrim koncem. Premier Robert Golob pa je dogovor voditeljev držav članic EU označil za eno najpomembnejših geostrateških in političnih odločitev, ki jih je EU sprejela v zadnjem obdobju.

Med politične po oceni premierja sodi tudi odločitev o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, ne pa tudi na Bolgarijo in Romunijo s 1. januarjem 2023.

Michel je na novinarski konferenci po vrhu EU izrazil upanje, da bodo države članice odločitev o vstopu Romunije in Bolgarije v schengen sprejele prihodnje leto. Premier Robert Golob pa je dejal, da je izrazil jasno podporo Slovenije, da državi vstopita v schengen že sredi leta 2023.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci po vrhu sporočila Romuniji in Bolgariji, da komisija popolnoma podpira njun vstop v schengensko območje.

Voditelji EU so razpravljali tudi o mehanizmu za omejevanje cen plina, potem ko se ministrom za energetiko ta torek ni uspelo dogovoriti o njem. Na vrhu so ministre pozvali, naj v ponedeljek dokončajo delo na predlogu.

Premier Golob je ob robu vrha pojasnil, da morajo ministri v ponedeljek sprejeti dogovor, četudi s kvalificirano večino. Glede višine zgornje omejitve cene plina je poudaril, da je lahko vsaka cena previsoka ali pa prenizka, če je fiksna. Bistveno bolje je, da se določi formulo, ki se prilagaja tržnim razmeram.

Voditelji držav članic so na Evropsko komisijo naslovili poziv, naj v začetku prihodnjega leta predstavi predloge za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, tudi v luči ameriške zakonodaje za zmanjšanje inflacije, ki pri subvencijah za zeleni prehod daje prednost domačim podjetjem.

Slovenski premier je ob robu vrha poudaril, da ta zakon ni usmerjen proti Evropi ali proti Kitajski, temveč je namenjen Ameriki. Njegova dobra lastnost je po premierjevih besedah, da je usmerjen proti podnebnim spremembam. Zato se mu je treba pridružiti, ne pa se boriti proti njemu.

Krepitvi globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva bo namenjen tudi izredni vrh unije sredi februarja, je napovedal Michel. Evropska komisija bo do konca januarja pripravila predloge na področju konkurenčnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu pred vrhom predstavila načrt za soočanje z vplivom ameriškega zakona in naraščajočih cen energije v Evropi. Med voditelji je bil pozitivno sprejet, je po zasedanju povedala von der Leyen.

Voditelji se po besedah predsednika Evropskega sveta Michela zavedajo, je treba ukrepati hitro in obsežno. "Zato smo v sklepih zahtevali, da so predlogi na mizi do konca januarja. Za 9. in 10. februar pa sem sklical izredni vrh EU," je povedal.

Na tem vrhu bodo obravnavali tudi soočanje z migracijami, potem ko se je število prihodov migrantov v EU v letošnjem letu močno povečalo.

Precej pozornosti so voditelji EU v četrtek namenili tudi Ukrajini. V sklepih vrha so med drugim ponovili odločno obsodbo ruske invazije v Ukrajini in potrdili polno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Izpostavili so tudi, da bo EU še naprej zagotavljala politično in vojaško podporo Ukrajini.

Vrh unije je preko videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Voditelje držav članic EU je prosil, naj Kijevu namenijo novo makrofinančno podporo in zaostrijo sankcije proti Moskvi zaradi ruske invazije v Ukrajini, češ da sta tudi to orožji za obrambo svobode.

Prav ob robu vrha so v EU dosegli dogovor o devetem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Nove sankcije vključujejo ukrepe proti ruskim bankam in dodatne trgovinske omejitve. Dosegli so tudi dokončen dogovor o minimalnem davku na prihodke podjetij, zaradi katerega je Poljska blokirala makrofinančno pomoč Ukrajini za prihodnje leto v višini 18 milijard evrov.