Frančišek gre v Kazahstan

Avtoritarni predsednik nekdanje sovjetske republike, 69-letni Kasim-Žomart Tokajev je sicer zaveznik ruskega voditelja Vladimirja Putina, a odnosi med državama so v zadnjem času precej napeti, saj Tokajev ni želel podpreti ruske invazije na Ukrajino. To je med drugim razburilo veliko rusko skupnost na severu Kazahstana ter obudilo strahove, da se utegnejo tudi na tem območju obuditi ruske ozemeljske ambicije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Glede na dramatično mednarodno situacijo obisk prinaša upanje za mir in spravo na globalni ravni," je skorajšnji prihod papeža za Vatican News ocenil nadškof Nursultana Tomasz Peta. A upanje, da bi se lahko Frančišek v Kazahstanu - ta leži južno od Rusije ter meji na druge nekdanje sovjetske republike, Kitajsko in Kaspijsko morje - sestal z ruskim patriarhom Kirilom, Putinovim tesnim zaveznikom in podpornikom ruske "vojaške operacije" v Ukrajini, se ne bo uresničilo. Avgusta so namreč iz Moskve sporočili, da se Kiril medverskega vrha v Nursultanu ne bo udeležil.

Bi se pa lahko 85-letni papež ob tej priložnosti sestal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, saj se bosta v Kazahstanu mudila istočasno, čeprav njuno srečanje zaenkrat ni napovedano. Ker Vatikan in Kitajska nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov, bodo morebitni pogovori, če bo do njih sploh prišlo, neuradni, piše AFP.

Vatikan se s Kitajsko trenutno pogaja o obnovi prelomnega začasnega dogovora o imenovanju škofov, ki je bil sklenjen leta 2018 in nato leta 2020 poskusno podaljšan za dve leti. Vsebina sporazuma sicer ostaja strogo zaupna, a v osnovi naj bi Peking in Vatikan zdaj škofe imenovala sporazumno.

Po zaostritvi odnosov med komunističnim Pekingom in Svetim sedežem leta 1951 morajo katoliški škofje načeloma izbirati med članstvom v uradni, s strani države priznani Kitajski katoliški domoljubni zvezi na eni ter podtalnim delovanjem v cerkvi, lojalni papežu, na drugi strani. Člani slednjih so tarče različnih omejitev in pregona.

85-letni Frančišek, ki zaradi težav s koleni uporablja invalidski voziček in je že tudi priznal, da bo moral ali upočasniti svoj delovni tempo ali se upokojiti, bo v Nursultan prispel v torek zgodaj zvečer. Še isti dan naj bi obiskal predsedniško palačo ter nagovoril tamkajšnje oblasti in diplomatski zbor.

V sredo bo nagovoril odprtje plenarnega zasedanja medverskega kongresa in kasneje vodil mašo. V četrtek ima na programu srečanje z voditelji majhne, a aktivne katoliške skupnosti v Kazahstanu. Znova naj bi tudi nagovoril verske voditelje ob zaključku vrha, nato pa zaključil svoje 38. apostolsko potovanje v tujini.

Z nafto in plinom bogat Kazahstan ima 19 milijonov prebivalcev. Približno 70 odstotkov je sunitskih muslimanov in 26 odstotkov kristjanov, večinoma pripadnikov Ruske pravoslavne cerkve. Katolikov je manj kot odstotek.

Tokajev je na oblasti od leta 2019. Za naslednika ga je izbral prejšnji predsednik Nursultan Nazarbajev, ki je državi vladal od leta 1989. Tokajev je po nastopu položaja zagnal vrsto reform, ki naj bi po zatrjevanju oblasti demokratizirale in modernizirale državo, po trditvah kritikov pa predvsem utrdile njegovo oblast. Januarja letos so državo pretresli krvavi protesti zaradi naraščajočih cen goriv, v katerih je bilo ubitih več kot 230 ljudi. Tokajev se je po pomoč pri obvladovanju nemirov obrnil na Rusijo, ki mu je poslala več kot 2000 svojih vojakov.

Po Janezu Pavlu II. septembra 2001 je Frančišek šele drugi papež, ki bo obiskal to po površini in gospodarski moči največjo državo v Srednji Aziji. Obenem bo to že 57. država, ki jo bo v času svojega pontifikata obiskal Frančišek. Na Svetem sedežu so pred obiskom izpostavili, da je njegov namen predvsem krepitev medverskega dialoga in miru v svetu, obenem pa da gre tudi za izraz podpore in povezanosti z majhno katoliško skupnostjo v Kazahstanu.

Verski kongres je pred skoraj 20 leti ustanovil dolgoletni kazahstanski voditelj Nursultan Nazarbajev. Od takrat poteka vsaka tri leta v Nursultanu, letos na temo vloge voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij v duhovnem in družbenem razvoju človeštva v obdobju po pandemiji.

Na vrhu po navedbah kazahstanskih oblasti pričakujejo več kot sto delegacij iz 50 držav. Med udeleženci bodo duhovni voditelji tradicionalnih svetovnih religij, kot so islam, krščanstvo, budizem, judaizem, hinduizem, taoizem, zoroastrizem in šintoizem, vidne politične in javne osebnosti ter predstavniki mednarodnih organizacij. Rusko pravoslavno cerkev bo na vrhu zastopala delegacija, v kateri pa ne bo patriarha Kirila.