Predsednik republike Borut Pahor bo v četrtek na seji DZ na lastno pobudo nagovoril poslance in javnost v zvezi z nujnostjo sprememb volilne zakonodaje v skladu z ustavno odločbo. To bo drugi nastop katerega koli predsednika republike na seji DZ na lastno pobudo v zadnjih 30 letih. To kaže, da Pahor vprašanju volilne zakonodaje daje veliko težo.

»Ukinitev volilnih okrajev bi bila atentat na podeželje,« pravi prvak SDS Janez Janša, ki dodaja, da bi sprememba volilnega sistema, po kateri bi izbirali med več kandidati iste stranke v osmih volilnih enotah, povečala centralizacijo države, saj bi imeli kandidati iz večjih krajev več možnosti za izvolitev od kolegov na podeželju.

Predstavniki parlamentarnih strank, ki predlagajo spremembe volilne zakonodaje, upajo, da jim bo 60. glas, potreben za njeno sprejetje v DZ, uspelo pridobiti med samim parlamentarnim postopkom. "Pred nami je namreč odgovornost, da pravočasno rešimo položaj, v katerem smo se znašli," je ob predstavitvi predloga v DZ povedala Tina Heferle (LMŠ).

Predsednik republike Borut Pahor se je zavzel za vlado, ki ima prepričljivo politično večino in program dela, ne glede na to, ali bo oblikovana še v tem mandatu ali po predčasnih volitvah. Če bo do teh prišlo, bodo legalne, četudi bodo potekale še po aktualni, neustavni volilni zakonodaji. Je pa 59 poslancev v DZ vložilo predlog njenih sprememb.

Vrh politike bo danes nadaljeval pogovore o predvidenih spremembah volilne zakonodaje. Čeprav je že kazalo, da bi stranke utegnile doseči soglasje o ukinitvi volilnih okrajev, jim bo predsednik republike Borut Pahor danes predlagal, naj se najprej lotijo sprememb njihovih območij.

Predsednik republike Borut Pahor se bo danes v predsedniški palači sestal s predstavniki neparlamentarnih političnih strank, ki so sodelovale na zadnjih državnozborskih volitvah. Govorili bodo o spremembah volilne zakonodaje, za del katere je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo.

Vodje strank in predsednik republike Borut Pahor so sklenili, da bodo do počitnic skušali pripraviti predlog dveh sprememb volilne zakonodaje. Le s 46 glasovi lahko spremenijo volilne okraje in zgolj odpravijo neustavnost, vsaj 60 glasov pa je nujnih za ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Noben predlog pa za zdaj nima ustrezne podpore.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti osmih členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.

Krovni organizaciji Slovencev v Italiji prosita Pahorja za posredovanje glede novega italijanskega volilnega zakona.