Pahor bo poslance prepričeval v nujnost sprememb volilne zakonodaje

To bo drugi nastop katerega koli predsednika republike na seji državnega zbora na temo, ki ni predmet obravnave v državnem zboru. To kaže, da ima institut nastopa predsednika republike v DZ poseben pomen in status, so v sporočilu za javnost navedli v uradu predsednika republike.

Predsednik republike lahko poslance nagovori na povabilo ali lastno pobudo

Nastop pred DZ na lastno pobudo predsedniku republike omogoča drugi odstavek 224. člena poslovnika DZ: "Če predsednik republike sporoči državnemu zboru, da bi želel neposredno na seji DZ obrazložiti mnenja in stališča do posameznih vprašanj, se njegov nastop na seji državnega zbora uvrsti na dnevni red naslednje seje državnega zbora."

V Pahorjevem uradu so ob tem opomnili, da je predsednik republike šef države in ustavno najvišji organ izvršilne oblasti. "Nastop predsednika v državnem zboru je tako razumeti kot pomembno stvarno in simbolično dejanje, s katerim želi tako poslance kot slovensko javnost posebej opozoriti na vprašanje, za katerega meni, da je v tistem trenutku izjemnega pomena za delovanje države," so navedli.

Prvič je na ta način nagovoril državni zbor nekdanji predsednik Danilo Türk 24. aprila 2008, in sicer z mnenjem o delovanju ustavnega sodišča in drugih organov sodne veje oblasti. Pahor pa bo državnemu zboru in slovenski javnosti predstavil nujnost pravočasnega sprejema ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje.

Sicer pa bo to četrti nastop predsednika Pahorja pred državnim zborom v njegovih dveh mandatih. V skladu z 223. členom poslovnika lahko namreč državni zbor od predsednika republike s sklepom zahteva mnenje o posameznem vprašanju. Takih nastopov je bilo torej več, Pahor pa po številu nagovorov poslancev prednjači pred svojimi predhodniki.

Predsednika Milan Kučan in Danilo Türk sta svoje mnenje državnemu zboru predstavila po dvakrat.

Po neuspešnem poskusu ukinitve volilnih okrajev v poskus njihovega preoblikovanja

Spremembe volilne zakonodaje so nujne po odločitvi ustavnega sodišča, ki je 13. decembra 2018 sporočilo, da je del zakonodaje o volitvah v DZ, ki govori o volilnih okrajih, zaradi prevelikih razlik med okraji v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v dveh letih po objavi sodne odločbe - torej do sredine decembra 2020. V nasprotnem primeru bodo prihodnje parlamentarne volitve lahko ustavnopravno sporne. Pahor je že večkrat javno ocenil, da je to trenutno najpomembnejše politično vprašanje demokratične ureditve v Sloveniji.

Kot predsednik republike je doslej vodil pogajanja za pripravo sprememb volilne zakonodaje, pripravil je več posvetov s strokovnjaki in predstavniki političnih strank - prvič so se sestali januarja 2019, do novembra pa izpeljali še sedem krogov pogajanj. Ministrstvo za javno upravo je v skladu z dogovorom pripravilo tako predlog zakona za spremembo meja volilnih okrajev kot za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu.

Slednja rešitev je imela več podpore in 59 poslancev vseh poslanskih skupin, razen SDS in DeSUS, je tak predlog zakonodajnih sprememb vložilo tudi v parlamentarno proceduro. A je DZ 5. marca novelo zakona zavrnil. Da bi jo sprejel, bi jo moralo podpreti 60 poslancev, zmanjkali so trije glasovi. Proti je bilo 30 poslancev.

To pot se Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič in poslanske skupine strinjajo, da ministrstvo za javno upravo, ki ga v vladi pod vodstvom Janeza Janše vodi Boštjan Koritnik, pripravi predlog za spremembo meja volilnih okrajev, ki ga bodo zatem usklajevale poslanske skupine. Za to rešitev je potrebna navadna večina v DZ, a Pahor opozarja, da bo to politično zelo občutljivo delo.

Strinjajo pa se tudi, da zakon vložijo poslanci. "Ne sme se namreč zgoditi, da bi glasovanje o zakonu postalo glasovanje o vladi," je pred nekaj tedni opozoril Pahor.

A ob tem ni izključiti možnosti, da bi zagovorniki ukinitve volilnih okrajev in uvedbe prednostnega glasu poskusili ponovno. To spremembo je prioritetno podpiral tudi Pahor. Menijo namreč, da bi na ta način volivcem zagotovili večji vpliv na izbiro poslancev.

Tudi Zorčič je po srečanju s Pahorjem, na katerem sta konec maja razpravljala o tej temi, pojasnil, da v nekaterih poslanskih skupinah še vedno obstaja želja po uveljavitvi ukinitve okrajev, a bo do tega predloga prišlo le v primeru, da se bodo za to odločili tudi nekateri poslanci, ki se v prvem poskusu niso. Po Zorčičevem mnenju sicer tudi še niso bile izčrpane vse možnosti glede spremembe volilnih okrajev. Prepričan je, da obstaja še veliko manevrskega prostora in bo prevladal razum ter bo ena od rešitev dobila zadostno podporo poslancev.

Premier Janez Janša pa je konec maja v pogovoru za Televizijo Slovenija izpostavil, da ustavno sodišče ne zahteva ukinitve okrajev, ampak spremembo njihovih meja, da bodo približno enaki. Problem je po Janševem mnenju preprosto rešljiv. Napovedal je, da bo do jeseni na mizi rešitev, ki bo pila vodo.