To velja tudi za Republiko Slovenijo, kadar ji je z upravno odločbo kot stranki v upravnem postopku priznana pravica ali naložena obveznost, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je odločalo o pritožbi ministrstva za obrambo, ki je v upravnem sporu izpodbijalo odločbo, s katero ji je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) naložila v plačilo odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Postojne za leto 2021 v višini 422.634,80 evra. Upravno sodišče je tožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker je izhajalo iz stališča, da Republika Slovenija ne more uveljavljati sodnega varstva zoper svoj organ.

A je ministrstvo za obrambo zoper sklep sodišča prve stopnje vložilo pritožbo in pri tem uspelo, saj je vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v nov postopek. Po presoji vrhovnega sodišča lahko vsak naslovnik upravnega akta zahteva sodni preizkus pravilnosti in zakonitosti akta. To velja tudi za državo, kadar ji je z upravno odločbo kot stranki v upravnem postopku priznana pravica ali naložena obveznost.

"Kadar Republika Slovenija v upravnem postopku nastopa kot stranka, ne nastopa kot nosilka oblasti, temveč kot subjekt, ki je tej oblasti podrejen. Zato je v enakem položaju kot druge pravne osebe. Tudi Republika Slovenija je dolžna v postopkih pred svojimi organi pridobiti upravno odločbo, kadar zakon to zahteva, na primer pridobiti gradbeno dovoljenje, in izpolniti obveznosti, ki jih zakon nalaga pravnim osebam, npr. plačilo javnih dajatev, ki jih morajo plačati lastniki nepremičnin," je v sporočilu za javnost navedlo vrhovno sodišče.

Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da mora v upravnih postopkih Republiko Slovenijo zastopati drug organ kot tisti, ki v tem upravnem postopku odloča. Organ, ki jo zastopa, lahko v njenem imenu uveljavlja pravna sredstva in sodno varstvo, če meni, da je izdana upravna odločba nezakonita.

Zato je lahko v upravnem sporu tožnica tudi Republika Slovenija, če je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in jo zastopa za to pooblaščeni organ. Republika Slovenija je lahko v takem primeru tudi tožena stranka, vendar v svoji vlogi nosilca oblasti, pri čemer jo zastopa organ, ki je izdal izpodbijan akt, ali zakonito določen pooblaščenec.

Vrhovno sodišče je ob tem pojasnilo, da je tak upravni spor namenjen presoji zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, ne pa reševanju notranjih pravnih nesoglasij med upravnimi organi, ki bi jih bilo mogoče reševati izven zakonsko predpisanih postopkov in pravnih sredstev. Od narave in okoliščin posameznega primera je za dopustnost sodnega varstva v upravnem sporu lahko odvisno, ali mora Republika Slovenija posebej izkazati prizadetost svojega pravnega položaja in za to podati ustrezne navedbe.

"To velja tudi za davčne postopke, kot je bil obravnavani. V tej zadevi je davčni organ ministrstvu za obrambo odmeril v plačilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki pa je prihodek občine, na območju katere ležijo nepremičnine. Zato lahko Republika Slovenija uveljavlja sodno varstvo zoper tako izdani akt," še navaja vrhovno sodišče.