Zato tudi ni pričakovati, da bodo dosledno spoštovali sklep o nepodpori Janeza Janše za mandatarja. Seveda če bo NSI sploh v naslednjem sklicu državnega zbora. Po zadnjih anketah sodeč, je ne bo, saj naj bi jo izrinili Demokrati Anžeta Logarja. Krščanski demokrati kot privesek SDS namreč skoraj zagotovo ne pomenijo nobene dodane vrednosti več.

»NSI je predstavila predlog sprememb volilne zakonodaje. 70 odstotkov ljudi je na referendumu odločilo, da si želi večji vpliv na izvolitev poslancev s preferenčnim glasom. Slovenijo smo razdelili na 18 volilnih enot, v vsaki enoti bi se volilo pet poslancev. Podeželje tako ne bi ostalo spregledano in brez poslancev, ljudje pa bi dejansko dobili odločujoč vpliv na izbiro poslancev,« se je v reviji Krščanski demokrat – glasilu NSI 7. oktobra letos hvalil njihov predsednik Matej Tonin. Glasilo so delili na kongresu stranke 21. oktobra, na katerem je bil Tonin vnovič izvoljen za njenega predsednika.

Predlagali spremembe, zdaj pa jih ne podpirajo

Po tem referendumu hkrati z evropskimi volitvami je že kazalo, da bodo stranke našle dovolj politične moči, da bodo uveljavile ljudsko voljo in spremenile volilno zakonodajo. Na usklajevanju parlamentarnih strank pri premierju Robertu Golobu avgusta letos so predstavniki NSI predstavili svoj predlog, s katerimi bi bilo mogoče doseči ustrezno večino.

Primož Lavre

Seveda pa bi to zahtevalo spremembe ustave, saj bi namesto 90 poslancev izvolili 92. Tako za spremembo volilne zakonodaje kot ustave je treba zbrati podporo najmanj 60 poslancev, zato v vsakem primeru koalicija potrebuje NSI, ker na SDS ne more računati. Pozneje so na srečanju pri predsedniku vlade predstavniki NSI predstavili tudi zemljevid z območji predlaganih volilnih enot, ki bi bile geografsko zaokrožene, hkrati pa bi bile približno enako velike glede na število prebivalcev.

Največja volilna enota celjska bi denimo štela 97.860, najmanjša Ljubljana sever pa 88.513 prebivalcev. Volilne okraje bi ukinili, znotraj novih volilnih enot pa uvedli preferenčno glasovanje po zgledu evropskih volitev. Premier naj bi takrat predstavnikom NSI dejal, da se z njihovim predlogom strinja, prikimali naj bi mu tudi v SD in Levici.

Toda po kongresu so si v NSI premislili. Po naših virih ni bilo prave volje v poslanski skupini, kjer naj bi nekateri poslanci ugotovili, da morda zaradi spremenjenega zakona ne bi bili več izvoljeni. Poleg tega so bili pod stalnim pritiskom SDS, ki ima vpliv tudi na njihovo volilno bazo. Največ pomislekov naj bi izrazila poslanec Aleksander Reberšek in poslanka Iva Dimic.

Poslanska skupina je nato sklenila, da v tem mandatu ne bodo več podprli nobene ustavne spremembe, tak sklep pa so nato potrdili še na izvršilnem odboru stranke. Prvak Tonin, ki se je še pred kongresom hvalil s kompromisno rešitvijo, je  moral požreti lastne besede. Kot je slišati, po izvolitvi za evropskega poslanca svoje poslanske skupine v državnem zboru nima več pod kontrolo.

Po drugi strani pa se je s tem vsaj navidezno izognil še večjemu konfliktu s prvakom SDS Janezom Janšo, ki spremembam volilne zakonodaje ostro nasprotuje in bi v nasprotnem primeru NSI (še bolj) rezal kot salamo. Tako kot je prepričal poslanca madžarske manjšine Ferenca Horvatha (verjetno po navezi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom), da ni podprl ustavne spremembe, je očitno zdaj dosegel, da so se temu odpovedali tudi v NSI.

Primož Lavre

Tako so koaliciji sporočili, da na njihov glas ne more več računati, saj da je prepozno. Leto pred volitvami se volilna zakonodaja ne more spreminjati, pravijo v NSI. O možnosti, da bi spremembe veljale šele na drugih naslednjih volitvah, torej leta 2030, pa za zdaj ne razmišljajo.

Krivdo valijo na koalicijo

Isto velja tudi za druge predloge za ustavne spremembe. Predsednik ustavne komisije iz vrst NSI Jožef Horvat je konec novembra glasoval proti sklepu o začetku postopka za spremembo ustave v delu, v katerem   gre za imenovanje vlade, ki ga je sama sopodpisala. Tokrat so zavrnili podpis (rok je bil do četrtka, 19. decembra) za postopek sprememb volilne zakonodaje, ki ga namerava po novoletnih praznikih v parlamentarno proceduro vložiti poslanska skupina Gibanja Svoboda.

Pri tem se v NSI izgovarjajo, da pravzaprav ne vedo, kakšen naj bi bil sploh predlog, a državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper je dala vedeti, da bodo vložili predlog, ki ga je pripravila NSI. Hkrati pa poslanci Svobode zdaj razmišljajo, da bi morda zaradi tega, ker je pač NSI odklonila sodelovanje, vložili kar predlog iz časa vlade Marjana Šarca, po katerem bi zgolj ukinili volilne okraje, volilne enote pa bi ostale enake. V nobenem primeru za spremembe ne bo dovolj glasov, morda celo v koaliciji ne bo enotne podpore.

Horvat nam je potrdil, da je njihov predlog sprememb volilnega zakona osebno podprl predsednik vlade, v SD in Levici pa so mu prikimali. Predlog so tehnično pripravili do 10. septembra s konkretnimi volilnimi enotami, zdaj pa ga niso sopodpisali, ker se leto pred volitvami ne spreminja volilne zakonodaje, ta čas pa se bo začel marca prihodnje leto. Poleg tega po njegovem koalicija nima iskrenega namena, da karkoli spremeni.

Jure Klobčar

Ko je Aleš Zalar je pripravil kvaliteten zakon o sodnem svetu, bi ga moralo posvojiti ministrstvo za pravosodje, a se vse to do zdaj še ni zgodilo, vprašanje naj bi bilo, ali sploh uživa podporo SD in Levice. Nekaj možnosti vidi le pri ustavnem vpisu pravice do plačevanja v gotovini, saj so temu naklonjene vse poslanske skupine.

Aleksander Reberšek nam je med pogovorom, zakaj ne podpira več sprememb volilnega zakona, med drugim omenil pritiske, ki so jih deležni, saj šef SDS spremembam nasprotuje. Meni, da je sodelovanje s Svobodo v tem trenutku samomorilno dejanje in da si Golob skuša pred volitvami pripeti ta projekt kot svoj. Iva Dimic prav tako ne vidi iskrenosti in zaupanja s strani koalicije, saj se postopek predolgo vleče, leto dni pred volitvami pa se ji ne zdi primerno spreminjati volilnega zakona.

Vprašljiva verodostojnost NSI

Dvomi NSI o tem, koliko je v resnici volje za ustavne spremembe v koalicijskih strankah, zlasti v SD, kjer so prav tako poslanci navajeni na svoje volilne okraje, v katerih so skoraj zagotovo izvoljeni, so verjetno upravičeni, toda zadeva je globljega pomena. NSI namreč s tem, ko glasuje proti lastnim predlogom, daje vedeti, da ni verodostojna stranka.

Na začetku mandata leta 2022 so se na klavzuri stranke dogovorili, da bodo svojo politično dodano vrednost pokazali kot konstruktivna opozicija, zato so premierju Golobu ponudili pripravljenost sodelovanja pri ustavnih spremembah, ki so tudi v njihovem interesu.

Ukom

Tako so pod strokovnim vodstvom ustavnega pravnika Janeza Pogorelca pripravili šest točk spremembe ustave: poleg volilne zakonodaje in temu ustrezne spremembe ustave so podprli tudi spremembo glede imenovanja vlade (državni zbor bi volil zgolj mandatarja, nato bi ta sam imenoval ministre), podprli bi tudi predloge, da sodnike imenuje predsednik republike na predlog sodnega sveta, vendar bi pri slednjem dve tretjini članov imenoval državni zbor (predloga sprememb zakona o sodnem svetu potem ministrstvo za pravosodje ni vložilo), da bi ustavni sodniki sami izbirali pobude, ki bi jih obravnavali, glede objavljanja predpisov in ukinitev državnega sveta, vendar so od slednje odstopili. Bilo je torej veliko hrupa za prazen nič.

Podobno se utegne zgoditi s sklepom organov NSI po izgubljenih referendumih jeseni 2022, da ne bodo več šli v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Na zadnjem kongresu Tonin o tem ni več govoril, ampak le še o sodelovanju z SDS. Kot ključno stvar je izpostavil, da po volitvah 2026 pride do zamenjave oblasti. Zato je pozdravil nove projekte na desnici, s katerimi želijo oblikovati »močno politično silo, ki bo skupaj z SDS lahko v prihodnjih letih oblikovala novo vlado. Ta vlada bo končno imeli priložnost, da odpravlja vse tiste neumnosti, ki jih je zdaj naredila Golobova vlada.«

Po kongresu je sicer Tonin vztrajal, da NSI svojega sklepa o nepodpori Janši za mandatarja ni odpravila, toda vprašanje verodostojnosti je načeto. Podobno kot si je NSI premislila glede podpore ustavnim spremembam, si utegne premisliti tudi glede nepodpore Janši.

Takšna nekonsistentna drža NSI je zmotila njenega ustanovnega člana Lojzeta Peterleta, ki je izstopil iz stranke, ki je »ne tič ne miš«. Peterle resda ne podpira strankine odločitve, da ne bodo več podprli Janše za mandatarja, a ključni problem NSI je v bistvu njena nekonsistentna politika.

Spomnimo, kako je Tonin krmilil med Janšo in Šarcem po volitvah 2018. Pred volitvami je zakopal bojno sekiro z Janšo in ga povabil na čaj, po volitvah pa se je s Šarcem (s figo v žepu) dogovarjal za vstop v njegovo vlado. Nekaj mesecev je bil celo predsednik državnega zbora, podprli so ga vsi poslanci razen Levice.

Sašo Radej

Po oblikovanju Šarčeve vlade je odstopil in skupaj z Janšo rušil vlado ter jo po njenem padcu skupaj z njim prevzel. Podobno kot je bil konstruktiven do Golobove vlade, vse dokler ni razrešila nekdanjega podpredsednika NSI Valentina Hajdinjaka s čela uprave Darsa.

Bo NSI sploh še prišla v državni zbor?

Tako so ustavne spremembe propadle zaradi strahu NSI pred Janšo. Za volivce je vsekakor pomembno vprašanje, kakšno dodano vrednost sploh prinaša NSI, če pod pritiskom neke druge stranke (Janševe SDS) spreminja svoje odločitve. Tisti, ki želijo alternativo na desni, bodo verjetno stavili na Demokrate Anžeta Logarja, ki, sodeč po anketah, jemlje glasove SDS in NSI, slednji toliko, da se sploh ne bi več uvrstila v državni zbor.

Po zadnji anketi agencije Mediana za POP TV je SDS, če ne bi bilo Logarjeve stranke, podprlo 21,7 odstotka anketiranih, če pa pri merjenju upoštevajo tudi Demokrate, pa 12,7 odstotka. NSI brez Logarjevih Demokratov prejme štiri odstotke, ob nastopu Logarjeve stranke pa le 2,9 odstotka, kar pomeni, da je ne bi bilo v državnem zboru.

Vprašanje je seveda, ali bi NSI uspelo prebiti parlamentarni prag s skupno listo z SLS, saj vemo, kako se je končala zgodba Povežimo Slovenijo. Bi pa verjetno lahko pomenila  alternativo, če bi se koaliciji NSI in SLS pridružil tudi Logar. Toda to priložnost je NSI zapravila.

Če bi v spremembo volilne zakonodaje prepričala tudi Anžeta Logarja in Evo Irgl ter morda tudi Dejana Kaloha, bi lahko vse tri stranke združile moči na skupni listi in morda resno ogrozile Janšo. Tako pa je videti, da lahko NSI pred propadom reši le še skupna lista z SDS. A vprašanje je, če jih Janša sploh še želi imeti zraven.