59 poslancev za spremembe volilne zakonodaje: ukinitev okrajev in uvedbo prednostnega glasu

Pahor je v nagovoru diplomatskemu zboru na Brdu pri Kranju namreč včeraj spregovoril tudi o političnih razmerah, nastalih po odstopu Marjana Šarca s premierskega položaja, s čimer je prenehala funkcija celotni vladi.

Kot je ugotavljal, je Sloveniji v treh desetletjih uspelo razviti trden demokratični politični sistem. "Zato odstop vlade in krajše obdobje manjše politične stabilnosti do imenovanja nove vlade ne bi smelo imeti večjih posledic za nadaljnji ugoden gospodarski in socialni napredek naše države."

Je pa poudaril, da Slovenija v vsakem primeru, s predčasnimi volitvami ali brez njih zdaj potrebuje novo vlado, ki ima prepričljivo politično večino in prepričljiv program svojega dela. "Zlasti če bi prišlo do oblikovanja nove vlade brez predčasnih volitev, je pomemben program njenega dela. S tem bo dala vlada javnosti jasen signal, da so koalicijske stranke skupaj v vladi zato, da uveljavijo skupen program, in ne zato, ker jih je strah predčasnih volitev," je navedel.

Po Šarčevem odstopu ta teden so sicer stranke izrazile različna stališča o tem, ali bi bilo bolje iti čim prej na volitve ali poskušati oblikovati novo vladno koalicijo. Glede na izjave naj bi se ta oblikovala okoli SDS. Ta je sicer že potrdila kandidate za morebitne predčasne volitve, a ostaja odprta za pogovore. Tudi DeSUS in NSi sta že začeli priprave na volitve, a pogovorov ne zavračata.

Pogovorom so zelo naklonjeni v SMC, medtem ko Šarec možnost sodelovanja s SDS zavrača in se zavzema za volitve. "Najini pogledi na izhod iz trenutne situacije se nekoliko razlikujejo," je po včerajšnjem srečanju s Šarcem navedel prvak SMC Zdravko Počivalšek.

Predsednika strank sta se dogovorila, da se pogovori prihodnji teden nadaljujejo na ravni vodij poslanskih skupin, ki bosta po Počivalškovih besedah skušala "najti iztočnice za možnosti bodočega sodelovanja". Po Šarčevih besedah se bosta vodji poslanskih skupin pogovarjala o "predvolilnem sodelovanju in na splošno" ter skušala za začetek doseči dogovor na nižji ravni. Pri tem je zanikal, da bi se s Počivalškom "kaj pretirano razhajala".

Po besedah Počivalška bodo v stranki najprej preverili možnosti oblikovanja stabilne vlade, ki bo imela svojo vsebino: "Sicer pa bomo tudi mi šli na volitve."

Za volitve so tudi v SD, saj si ne želijo tretje vlade Janeza Janše. Prvak stranke Dejan Židan pa je včerajv pismu članom zapisal, da je stranka v dobri kondiciji.

Če bo do predčasnih volitev prišlo, pa dvoma o njihovi ustavnosti, legalnosti in legitimnosti ni, je včerajpoudaril predsednik republike Pahor. Rok, ki ga je za uveljavitev ustavne odločbe, s katero je sodišče zaradi neustavnosti zakonodajalcu naložilo spremembo določb o volilnih enotah in okrajih, se namreč izteče konec leta.

"Toda še naprej si bom po svojih močeh prizadeval, da bi državni zbor čim prej uveljavil odločbo in spremenil ali dopolnil volilno zakonodajo," je navedel Pahor, ki je koordiniral usklajevanja o spremembah volilne zakonodaje.

In skoraj istočasno s temi besedami se je med gradivi državnega zbora znašel predlog novele zakona o volitvah v državni zbor. Z njim skupina poslank in poslancev predlaga ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu.

Pod predlog zakona je podpisanih 59 poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS in Levice ter poslanca narodnih skupnosti, so za STA potrdili v LMŠ. Prvopodpisani pod predlog novele zakona, ki je vložena po rednem postopku, je sicer vodja njihove poslanske skupine Brane Golubović. Za potrditev novele je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov.

Predloga ne podpirajo poslanci SDS, prav tako ni sopodpisanih poslancev DeSUS. V slednji so se v preteklosti sicer zavzeli za preoblikovanje meja volilnih okrajev in ne njihovo ukinitev. A so na minulem kongresu novoizvoljeni organi stranke v četrtek odprli razpravo na to temo in pozvali terenske organizacije, da se do predlogov opredelijo. Zatem se bodo odločili o nadaljnjem ravnanju, so za STA pojasnili v DeSUS.

Na mizi so imele stranke namreč dva predloga, s katerima bi sledile odločbi sodišča. Večina se jih je zavzela za novelo zakona o volitvah v DZ, s katero bi ukinili volilne okraje in uvedli relativni prednostni glas ter s tem po njihovem mnenju zagotovili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Druga rešitev pa predvideva spremembo meja volilnih okrajev.

Za slednje je sicer potrebna manjša, le navadna večina glasov poslancev, vendar nekateri menijo, da bodo to še težje dosegli kot potrebnih 60 glasov za ukinitev volilnih okrajev.

Minister za javno upravo Rudi Medved, ki po padcu vlade opravlja tekoče posle, je ocenil, da je skupina poslancev z vložitvijo predloga naredila izjemno pomemben korak na poti k uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. "Z odpravo med seboj po številu volivcev neprimerljivih volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu bodo imeli volivke in volivci v rokah izredno močno orodje, s katerim bodo odločilno vplivali na to, kdo bo izvoljen v državni zbor," je poudaril v sporočilu za javnost.

Na ministrstvu, ki je ves čas sodelovalo pri nastajanju novele, menijo, da s tem na najboljši možen način uresničujejo odločbo ustavnega sodišča.

Šarec pa je v izjavi za medije ob robu sprejema za diplomatski zbor na Brdu pri Kranju spomnil, da je bil predlog novele zakona o volitvah v državni zbor že dolgo časa na mizi. Če bi nekoliko pohiteli v preteklem letu, bi ga morda že sprejeli, je opozoril.