Izrael poleg Libanona še naprej napada tudi Iran, ta pa izvaja povračilne napade na cilje v zalivskih državah. Vrstijo se odzivi, svarila in obsodbe, konflikt povzroča tudi številne težave v prometu in gospodarstvu.

Izraelska vojska v sodelovanju z ZDA danes nadaljuje napade na Iran in napoveduje, da bo še okrepila napade na "ključne elemente režima".

V Teheranu so vso noč odmevale eksplozije, poročila o napadih, mrtvih in ranjenih prihajajo tudi iz več drugih delov države. Iranski Rdeči polmesec je sporočil, da je bilo po vsej državi v dveh dneh skupno ubitih 555 ljudi.

Iranske sile prav tako nadaljujejo povračilne napade, ki so že v soboto in nedeljo sledili ameriško-izraelskim napadom, v katerih je bil skupaj s več deset visokimi predstavniki iranskih oblasti ubit vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sprožila napade na cilje v Izraelu, kot tarčo so med drugim omenili vladni kompleks v Tel Avivu. Poročil o škodi ali žrtvah za zdaj ni.

Konflikt se je od sobote še razširil in zajel že skoraj ves Bližnji vzhod.

Izraelske sile so danes sprožile ofenzivo v Libanonu, potem ko je proiransko šiitsko gibanje Hezbolah ponoči izstrelilo rakete na Izrael v maščevanju za umor Hameneja. Po podatkih libanonskih oblasti je bilo doslej ubitih najmanj 31 ljudi, še najmanj 149 pa je ranjenih.

Izraelska vojska je prebivalce več kot 50 krajev na jugu države pozvala k evakuaciji. Ocenili so, da bi se ofenziva proti Hezbolahu lahko nadaljevala še več dni, da pa za zdaj ni razloga za kopensko invazijo.

Spopadi so zajeli tudi Irak, kjer je bilo od sobote ubitih okrog deset borcev proiranskih islamističnih oboroženih skupin, ki so napovedale maščevanje.

Nadaljujejo se tudi iranski napadi na cilje v zalivskih državah, o novih eksplozijah so danes poročali iz Dohe, Dubaja ter glavnih mest Kuvajta in Bahrajna.

Tarča napada je bilo med drugim veleposlaništvo ZDA v Kuvajtu. Tamkajšnje oblasti so potrdile tudi, da je na ozemlju te države strmoglavilo več ameriških vojaških letal, vsi člani posadke pa so preživeli. Letala naj bi pomotoma sestrelila kuvajtska zračna obramba.

Razmere na Bližnjem vzhodu tako prehajajo v vojno regionalnega značaja, je za STA ocenil raziskovalec Faris Kočan. Iran se na napade ob izgubi ključnih voditeljev ne more odzvati drugače kot z eskalacijo, ameriški predsednik Donald Trump pa se je uštel v oceni, da bo posredovanje trajalo le 48 ur, je dejal.

Še naprej se vrstijo tudi obsodbe, svarila in drugi odzivi.

Washington je v skupni izjavi s šestimi zavezniškimi državami v Perzijskem zalivu danes opozoril, da dejanja Irana predstavljajo nevarno eskalacijo.

Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je vse vpletene pozval k zadržanosti, da ne bi prišlo do jedrske katastrofe. IAEA za zdaj ni zaznala znakov, da bi bili v napadih poškodovani iranski ali drugi jedrski objekti v regiji.

Evropska unija je prav tako pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava ter napovedala krepitev pomorske misije v Rdečem morju.

Francija, Nemčija in Velika Britanija pa so v nedeljski skupni izjavi izrazile pripravljenost braniti svoje interese in zaveznice v Zalivu z "obrambnimi ukrepi" proti Iranu. Oporišča oz. vojaki trojice držav v regiji so bili prav tako tarče iranskih napadov.

Tarča napada z dronom je bilo ponoči tudi letalsko oporišče Akrotiri, eno od dveh britanskih oporišč na Cipru, nihče ni bil poškodovan. Britanski premier Keir Starmer je sporočil, da je Združeno kraljestvo v nedeljo odobrilo zahtevo ZDA za uporabo britanskih baz za obrambo proti Iranu.

Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila tudi številne motnje v ladijskem in letalskem prometu. Letalske družbe so odpovedale več kot 2000 poletov, mnogi potniki so obtičali na letališčih, zlasti na ključnih tranzitnih točkah v Dohi in Dubaju.

Med potniki, ki se ne morejo vrniti domov, je skupno okrog tisoč slovenskih turistov, je za STA ocenil generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević. Turistične agencije pravijo, da so z njimi v stalnem stiku.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je medtem danes ocenil, da je na ogroženih območjih na Bližnjem vzhodu obtičalo okoli 500 Slovencev. Dodal je, da bi lahko v naslednjih dneh v Oman odpotovali dve čarterski letali, s katerima se bodo lahko vrnili v domovino.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča vse več težav tudi v gospodarstvu.

Iran je namreč zaprl pomembno Hormuško ožino, ki Perzijski zaliv povezuje z odprtim morjem, skoznjo pa potuje okoli 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. V nedeljo je bilo tam napadenih več ladij, svetovni ladjarji so začeli preusmerjati svoje ladje.

Cene nafte so danes poskočile za več kot šest odstotkov in bi lahko še narasle. Naftne trgovce skrbijo motnje v dobavi, pa tudi to, da bodo napadi zavrli okrevanje svetovnega gospodarstva in znova sprožili inflacijo. Cene zemeljskega plina v Evropi so se danes ob začetku borznega trgovanja prav tako zvišale, in sicer za več kot 20 odstotkov.