ZDA trdijo, da so v nočnih napadih na iranske jedrske objekte uničile iranski jedrski program, da pa niso v vojni z Iranom. Kakšno škodo so napadi povzročili, še ni znano. Iran bi lahko v odgovor na napad zaprl strateško pomembno Hormuško ožino. Iz sveta medtem prihajajo pozivi k umiritvi razmer in vrnitvi za pogajalsko mizo.

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je bila podložena z obljubo, da »Najprej Amerika« pomeni tudi konec tveganih in dragih spopadov v tujini. Njegovo navidezno mirovništvo je (bilo) odmik od ustaljenih politik tako republikancev kot demokratov, zato je del njegovega gibanja MAGA bojeviti zasuk proti Iranu označil za izdajo protivojnega mandata. A tako kot vedno ne gre za strateško odločitev, temveč še eno muhavost voditelja brez jasne strategije.

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes ZDA posvaril pred vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru, ki ga je prebral napovedovalec, je sporočil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na "vsiljen mir". Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je tudi sporočil, naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.

Ukrajinska varnostna služba SBU je po lastnih navedbah davi izvedla nov napad na Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, ki ga zaseda od leta 2014. Obseg škode za zdaj ni jasen. Ukrajinska stran je navedla, da je most močno poškodovan, ruski mediji pa poročajo, da so most popoldan znova zaprli za ves promet.

V ukrajinskih napadih na območja pod nadzorom ruskih sil v ukrajinskih regijah Zaporožje in Herson je bila poškodovana energetska infrastruktura, so sporočile proruske oblasti. Po njihovih navedbah je posledično brez elektrike ostalo več kot 700.000 ljudi. Napadi niso vplivali na delovanje nuklearke v Zaporožju. Napade nadaljuje tudi ruska stran.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.

Ukrajina je ponoči z droni napadla cilje v Rusiji, kjer naj bi med drugim zadela tovarno baterij v regiji Lipeck. Po navedbah ruskih oblasti je bilo poškodovanih osem ljudi. Ukrajinski napadi so bili usmerjeni tudi proti Moskvi, zaradi česar je bil znova moten zračni promet. Rusija je sporočila, da je sestrelila več kot sto ukrajinski dronov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk so danes govorili s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom o pogajanjih med Ukrajino in Rusijo v Turčiji. Voditelji so v pogovoru s Trumpom izpostavili pomen pritiska na Moskvo.

V Istanbulu so se danes po približno uri in pol končala prva neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo po letu 2022. Pogajalci obeh strani so sporočili, da so se dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov ter da so razpravljali o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.

Rusija namerno napada hotele v Ukrajini, v katerih bivajo novinarji, ki poročajo o vojni, so danes opozorili pri nevladnih organizacijah Novinarji brez meja (RSF) in ukrajinski Truth Hounds. Napade so označili za vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na predvečer predlani ukinjenega nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja bo danes ob 21. uri na Trgu Republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin poudarja, da bodo s slovesnostjo nadaljevali do ponovne razglasitve nacionalnega dneva spomina.

V Turčiji bodo po napovedih danes potekala neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, vendar pa na njih ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je namreč sprva zahteval srečanje s Putinom, v sredo zvečer pa izrazil pripravljenost na pogovore v vseh formatih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek v Istanbulu pripravljen pogovarjati zgolj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je danes zatrdil njegov svetovalec. Če Putina ne bo, bo to po mnenju Kijeva znak, da Moskva ni pripravljena končati vojne. Kremelj se glede udeležbe še ni izjasnil, naj pa bi se pripravljali na pogovore.

Premier Robert Golob se je v govoru na državni slovesnosti ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne zavezal, da bodo v zunanji politiki striktno zavzemali za mir, saj je le "pot do miru tista, ki lahko nudi človeštvu bodočnost". S predsednikom zveze borcev Marijanom Križmanom pa sta ugotavljala, da je obljuba Nikoli več na resni preizkušnji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v nagovoru ob 80. obletnici poraza nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni zaveznike pozval k enotnosti v boju proti ruski invaziji na Ukrajino. Poudaril je, da se je proti zlu treba boriti skupaj in odločno. Kritičen je bil tudi do vojaške parade v Moskvi, ki jo je označil za parado cinizma.

Predsednica Nataša Pirc Musar je izdala ukaz o podelitvi zlatega reda za zasluge Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Odlikovanje za izjemne zasluge pri ohranjanju spomina na prelomne zgodovinske dogodke za odpor in obstanek slovenskega naroda bo zvezi podelila v četrtek na sprejemu v počastitev 80. obletnice konca 2. svetovne vojne.

»Nedoločena meja v Kašmirju in ocena obeh držav, da pokrajina pripada eni je vir stalnih tenzij in konfliktov, ki občasno prerastejo v to kar spremljamo danes,« o konfliktu jedrskih sil v Aziji piše Damir Črnčec.

Ukrajina je danes vojske tujih držav posvarila pred morebitnim sodelovanjem na petkovi vojaški paradi v Moskvi, ki bo potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. V Kijevu menijo, da bi to pomenilo delitev odgovornosti za dejanja Rusije v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.