V svetu penin in šampanjcev, kjer se tradicija prepleta z inovacijami, se je rodila zgodba, ki združuje strast, pogum in edinstvenost. To je zgodba o penini Kalos, ki zori v globinah idrijskega rudnika, in podjetnici Katarini Mohorič, ki je za tem izjemnim vinom. Njena pot se je začela s strastno degustatorko, ki je želela ustvariti svojo penino, a je kmalu postala veliko več kot le to.

Ameriški predsednik Donald Trump je EU, če bo uvedla napovedane 50-odstotne carine na uvoz ameriškega viskija, zažugal z 200-odstotnimi dajatvami na vino, šampanjec in žgane pijače. V Franciji napovedujejo, da se ne bodo pustili njegovim grožnjam.

Istrsko sorto grozdja refošk bi lahko v prihodnje sadili tudi v znameniti francoski vinogradniški regiji Bordeaux. Priznani francoski enolog Nicolas Vivas je namreč po obisku vinske kleti Vinakoper v prestižni vinski reviji Decanter priporočil, da se refošk doda na seznam sort, dovoljenih v vinih regije Bordeaux.

Tijan Wenzel, nadarjeni mladi sommelier in ljubitelj naravnih vin, je odraščal v čudovitem vinorodnem okolišu Ritoznoj. Obdan z vinogradi je že v rani mladosti razvil globoko spoštovanje do tradicije in pridelave vin, predvsem t. i. naravnih vin, ki so pridelana z minimalnimi posegi. Prav tem vinom je namenjen tudi lokal Karlek v starem mestnem jedru Maribora, kjer lahko obiskovalci najdejo pestro izbiro naravnih vin in nekaterih drugih izdelkov domače obrti.

Glasba oziroma zvoki blagodejno vplivajo na proces predelave grozdja v vino, so po trditvah udeležencev projekta Tartini 330 - Sound Experience by Sara pokazali laboratorijski in senzorični testi. Ugotovitve so predstavili v kleti Vinakoper, kjer so ob spremljavi Tartinijeve glasbe pridelali dva sodčka refoška.

Izolska palača Manzioli je gostila festival Refuscus Mundi (Svet refoška), posvečen vodilni sorti rdečega grozdja v Sloveniji

Promoviramo najprej Slovenijo kot vinsko deželo, kot zeleno deželo, nato pride na vrsto promocija vinorodnega okoliša Brda in šele na koncu promocija blagovne znamke, dolgoletni direktor našega največjega vinarja poudarja vlogo Kleti Brda pri predstavljanju Slovenije v svetu. Silvan Peršolja se zaveda, kako pomemben je tuji trg za razvoj njegove kleti in slovenskega vinarstva nasploh – pri nas je vina še preveč, poudarja. Peršolja je velik zagovornik zadružništva, ki, pri tem vztraja, ni ostanek socializma, temveč je v svetu uveljavljen način pridelave vina ter spoj vzajemnosti in podjetniške učinkovitosti na trgu.

Nekdanja kmetijska predsednica in bivša predsednica Desusa Aleksandra Pivec, ki je na nedavnih volitvah s svojo stranko Naša dežela pristala daleč pod volilnim pragom, je dobila službo prokuristke v podjetju Vinag 1847.

Uradni Zagreb je pri EU zaprosil za začetek postopka za priznanje tradicionalne oznake porekla za sladko dalmatinsko vino prošek. S tem je razburil Italijo, ki ima vino s podobnim imenom prosecco. Zaradi zelo podobnega poimenovanja je Bruselj priznanje izraza prošek zavrnil že leta 2013 ob vstopu Hrvaške v EU.

Slovenija je vinorodna dežela z več kot dva tisočletno tradicijo gojenja vinske trte. Naravni dejavniki, kot so podnebne in talne razmere, nadmorska višina in relief, omogočajo gojenje trte v večjem delu države. Vinorodno območje je razdeljeno na tri vinorodne dežele. V Mariboru raste več kot 400 let stara trta, ki velja za najstarejšo na svetu.

In vino veritas, v vinu je resnica, so ugotovili rajnki Rimljani. Pregovor se je ohranil in širil kot peronospora po trsju. To tisočletja staro bistroumnost je slišati iz ust gimnazijcev, ki na kakšni srednješolski zabavi profesorju povedo svoje. Na pravo mesto jo znajo postaviti celo kakšni ne preveč bistroumni okajeni mojstri, ki na veselici natrosijo županu ali župniku nekaj krepkih, ki jih ob kisli vodi ne bi. Seveda se je treba ob tem pregovoru vprašati, zakaj se te domislice niso držali Rimljani, ki so resnico iskali z bičanjem, ali inkvizitorji, ki so prej uporabili vse drugo kot liter vina. Rusi in Američani so zapravili milijone za serum resnice, ki so ga imeli na dlani, no, v steklenici.

Na Trubarjevi ulici v Ljubljani, med kebabom, ki naj bi bil najboljši v Ljubljani in nekdanjim Centromerkurjem, v vinoteki Štorija David Šinigoj prodaja vina, ki jih ne dobiš v (skoraj) nobeni drugi prodajalni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je opravičil istrskim vinarjem, potem ko je v sobotnem pogovoru za komercialno televizijo BiH Face izjavil, da je istrska malvazija "slabo vino, ki ni nič vredno", ter da so srbska vina veliko bolj kakovostna. Vučić je v nedeljo zatrdil, da te svoje besede iskreno obžaluje.

Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih prireditvah običajno postrežejo značilne jedi, kot so gos, mlinci, rdeče zelje in vino. Letos bo dan zaradi epidemioloških razmer minil brez dogodkov.

Sebastijan Štemberger je svoj prvi vinograd zasadil kot 16-letnik, danes pa je eden vodilnih pridelovalcev naravnih vin pri nas. Vipavec se je pred dobrim desetletjem priselil na Kras in prevzel vodenje starodavne kmetije, ki se ponaša tudi z najstarejšo trto na Krasu.

Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič (EPP/SLS) današnjo sodbo splošnega sodišča EU v zadevi teran smatra za politično zaušnico Dejanu Židanu in njegovi ekipi. Ta je "nediplomatsko zavračala pogovore s hrvaško stranjo in predstavniki Evropske komisije na temo terana", opozarja Bogovič.