Toni Gomišček
Armenija: najmlajša vinska dežela z najdaljšo tradicijo (REPORTAŽA)
Po Bibliji se je z gojenjem trte in predelavo grozdja v vino prvi ukvarjal Noe po pristanku z Arko na gori Ararat, ki jo imajo Armenci za svojo sveto goro, čeprav je zdaj v Turčiji. Tam doslej še niso našli dokazov o patriarhovem vinogradu, zato pa so ostanke najstarejše vinske kleti na svetu našli v nekaj sto kilometrov oddaljenem Areniju, pravzaprav v jami blizu tega kraja v okrožju Vajots Dzor.
Arheološka izkopavanja v naravni jami nad reko Arpa, poimenovani Areni-1, so se začela šele v prvem desetletju tega stoletja in so že s prvimi odkritji navdušila znanstvenike in vzburila domišljijo, saj je Diana Zardaryan tam našla najstarejši usnjen čevelj, star 5500 let. Tri leta pozneje so globlje v jami našli ostanke kleti, ki so ji pripisali starost 6100 let.
Vino so naši predniki iz pozne kamene in zgodnje bakrene dobe shranjevali v delno vkopanih glinenih oziroma lončenih posodah, ki so z le manjšimi popravki še vedno zaščitni znak armenskega vinarstva. V armenščini jim pravijo karas, množinsko karaser, kar pomeni amfora, in so slične, vendar ne povsem enake gruzijskim lončenim posodam za fermentacijo in shranjevanje vina, poznanim kot kvevri (množinsko kvevrebi).
Ključne besede