Armenija: najmlajša vinska dežela z najdaljšo tradicijo (REPORTAŽA)
7. sep. 2025 19:59
Eklektična arhitektura kleti Voskevaz
Po Bibliji se je z gojenjem trte in predelavo grozdja v vino prvi ukvarjal Noe po pristanku z Arko na gori Ararat, ki jo imajo Armenci za svojo sveto goro, čeprav je zdaj v Turčiji. Tam doslej še niso našli dokazov o patriarhovem vinogradu, zato pa so ostanke najstarejše vinske kleti na svetu našli v nekaj sto kilometrov oddaljenem Areniju, pravzaprav v jami blizu tega kraja v okrožju Vajots Dzor.
Arheološka izkopavanja v naravni jami nad reko Arpa, poimenovani Areni-1, so se začela šele v prvem desetletju tega stoletja in so že s prvimi odkritji navdušila znanstvenike in vzburila domišljijo, saj je Diana Zardaryan tam našla najstarejši usnjen čevelj, star 5500 let. Tri leta pozneje so globlje v jami našli ostanke kleti, ki so ji pripisali starost 6100 let.
Vino so naši predniki iz pozne kamene in zgodnje bakrene dobe shranjevali v delno vkopanih glinenih oziroma lončenih posodah, ki so z le manjšimi popravki še vedno zaščitni znak armenskega vinarstva. V armenščini jim pravijo karas, množinsko karaser, kar pomeni amfora, in so slične, vendar ne povsem enake gruzijskim lončenim posodam za fermentacijo in shranjevanje vina, poznanim kot kvevri (množinsko kvevrebi).
Celotna vsebina je na voljo le naročnikom.
Preberite celoten članek
Sklenite naročnino na Reporterjeve digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Postanite naročnik
- Spletna stran brez oglasov
- Ekskluzivne zgodbe, razkrita ozadja in poglobljeni intervjuji
- Izbrani članki iz tiskane izdaje Reporterja že v nedeljo ob 20. uri
- Dostop do digitalnega arhiva Reporterjevih člankov
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke