Zahtevo so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Vesenjak in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen.
Dvomijo namreč, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakorkoli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija covida-19. Prav tako po njihovi oceni pri spreminjanju plačne lestvice ustava preprečuje oz. ne omogoča prepovedi referenduma, kot je DZ sprejel sklep PKP 10.
Zahteva za presojo ustavnosti je bila zato primarno utemeljenega na določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki v takšnih primerih, ko je državljanom odvzeta pravica do referenduma, omogoča presojo skladnosti zakona oziroma posameznih zakonskih določb z ustavo.
Ustavno sodišče ocenjuje, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice. "Če bi se izkazale trditve predlagateljev za utemeljene, bi izvrševanje izpodbijane zakonske določbe torej povzročilo poseg v same temelje plačnega sistema brez socialnega dialoga, ki ga za nazaj ni mogoče vzpostavljati," so zapisali v obrazložitvi.
Izpodbijana zakonska določba bi omogočila izdajo novih odločb o plačah oziroma sklenitev aneksov k pogodbam o zaposlitvi, ki bi bili sklenjeni v skladu z zakonodajo, veljavno v tistem času, torej spornim členom in kolektivno pogodbo. Če bi člen ustavno sodišče kasneje razveljavilo, za nazaj ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, s tem pa bi prišlo do nepovratnega oškodovanja javnih sredstev.
"Poleg tega bi bila v opisanem primeru onemogočena pravica volivcev do referenduma. Če bi namreč DZ kasneje sprejel zakon z enako vsebino in bi bil o njem razpisan referendum, bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo lahko že vsaj deloma izvršeno," so še zapisali ustavni sodniki.
Po drugi strani pa zadržanje izvrševanja spornega člena pomeni le, da tudi za zdravnike in zobozdravnike enako kot za vse druge javne uslužbence velja omejitev 57. plačnega razreda kot najvišjega, ki ga je mogoče doseči.
Zakonodajalec ima tudi po oceni ustavnega sodišča kljub zadržanju izvrševanja člena možnost, da tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19, finančno enako kot doslej pomaga z dodatki in s tem vsaj začasno zaustavi morebitne odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema.
Glede na naravo zahteve bo sodišče tudi takoj nadaljevalo z odločanjem o zadevi. Sklep je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji.