Zahtevo so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Vesenjak in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Dvomijo namreč, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakorkoli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija covida-19.
"Gre za podtaknjenec, ki je vladi omogočil izogniti se natančno predpisanim postopkom za spreminjanje plačne lestvice, ki so opredeljeni v zakonu, hkrati pa se izogniti zakonsko obvezujočim in obveznim usklajevanjem sprememb z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja," je na današnji novinarski konferenci dejal Štrukelj.
Prav tako po njihovi oceni pri spreminjanju plačne lestvice ustava preprečuje oz. ne omogoča prepovedi referenduma, kot je DZ sprejel sklep za deseti interventni zakon. Njihova zahteva je zato primarno utemeljenega na določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki v takšnih primerih, ko je državljanom odvzeta pravica do referenduma, omogoča presojo skladnosti zakona oziroma posameznih zakonskih določb z ustavo.
Odvetnik Iztok Ščernjavič je poudaril, da zahteve ne vlagajo zaradi vsebine zakona, temveč zaradi napak v zakonodajnem postopku. S tem, ko je bila določba o dvigu plačnega stropa uvrščena v interventni zakon, je bila državljanom odvzeta pravica do referenduma.
Da ukrep nima nobene povezave z odpravljanjem posledice epidemije, pa je po njegovih besedah razvidno že iz vladnega gradiva, ki pojasnjuje, da gre za uresničevanje stavkovnega sporazuma iz leta 2016.
Ob tem je izpostavil kršitev zakonodajnega postopka, ki po odvetnikovih besedah kaže na "očitno samovoljo zakonodajne veje oblasti in nespoštovanja pravil zakonodajnega postopka". Interventni zakon namreč posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa za spremembe omenjenega zakona predvideva točne postopke, ki v tem primeru niso bili upoštevani.
Ščernjavič je bil kritičen tudi do ravnanja državnega sveta, ki si v postopku sprejemanja interventnih zakonov sam jemlje pravico, da se odreče odložilnemu vetu in se s tem lahko zakoni čim prej uveljavijo.
Po Štrukljevih besedah se z zahtevo za presojo ustavnosti postavljajo proti "eroziji pravne države, ki se širi z Gregoričeve, tako kot se širi epidemija po državi". Da bi pokazali, da obstaja zakonita pot, so na vlado naslovili zahtevo za začetek zakonitih sistemskih postopkov za spremembo plačne lestvice skladno z zakonom, a od vladne pogajalske skupine še niso dobili nobenega odgovora.
Sindikate motijo tudi dvojna merila in odnos vlade, saj se po njihovem opozorilu za okoli 26.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki imajo doplačilo do minimalne plače "že več kot pol leta ne premakne nič", za drugo skupino pa se spremembe zgodijo čez noč. V sindikalnih centralah ob tem poudarjajo, da je treba vse skupine zaposlenih v javnem sektorju obravnavati enakopravno, jim omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače in se celovito dogovarjati tako za morebitno odpravo ali spremembo omejitve najvišjega plačnega razreda kot tudi za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.
Zadnji interventni protikoronski zakon je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je prehodno do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Po pojasnilih ministra za zdravje Janeza Poklukarja to še ne pomeni dviga plač, temveč zgolj daje podlago ministrstvu, da vladi pripravi izhodišča za pogajanje s sindikatom.
