Rekordno število obiskovalcev sta lani zabeležila Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku in nekdanje taborišče nacistične Nemčije v Auschwitzu na jugu Poljske. Prvi je pritegnil skoraj 7,4 milijona obiskovalcev oziroma dobrih pet odstotkov več kot leta 2017, Muzej Auschwitz pa več kot 2,15 milijona ljudi oziroma skoraj 50.000 več obiskovalcev.

Na Hrvaškem so v zadnjih desetih decembrskih dneh našteli 159.031 turističnih obiskov, kar je 13 odstotkov več kot v enakem predlanskem obdobju. Nočitev je bilo po podatkih hrvaške turistične skupnosti (HTZ) 385.514, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Največ nočitev so ustvarili Avstrijci (56.000), Slovenci (43.000) in Italijani (36.000)

Rak je huda bolezen, zaradi katere se pojavlja vse pogosteje med vzroki obolevnosti in umrljivosti. Kazalnik novih primerov raka kaže skupno obremenitev z najtežjimi vrstami rakov pri prebivalcih. Najvišja stopnja primerov novega raka je sicer v zasavski regiji, najnižja pa v primorsko-notranjski, kažejo podatki NIJZ.

Slovenija je v vrhu držav članic EU po posledicah škodljivega pitja, nad evropsko povprečje se uvrščajo vse slovenske regije. Dolgoročne posledice prekomernega uživanja alkohola so pogost vzrok sprejemov v bolnišnico. Najvišja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi alkohola je na Gorenjskem, najnižja pa v obalno-kraški regiji, kažejo podatki NIJZ.

Prvega januarja ima rojstni dan največ prebivalcev Slovenije, in sicer 7552. Najmanj prebivalcev ima rojstni dan na silvestrovo, 4731. Po številu rojstev pa izstopajo tudi dnevi v zadnji tretjini septembra, oziroma dnevi po približno devetih mesecih od božično-novoletnih praznikov, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).

Statistični urad bo danes objavil podatke o višini javnofinančnega presežka in dolga v tretjem četrtletju. Že obe predhodni četrtletji so slovenske javne finance beležile presežek in pričakovati ga je tudi v tretjem. Za celo leto 2018 na ministrstvu za finance napovedujejo javnofinančni presežek v višini 0,8 odstotka BDP.

Urad za oskrbo in integracijo migrantov je v letu 2018 najpogosteje prejel vprašanje o tem, ali po državi res nastajajo sprejemno-registracijski centri, je na včerajšnjem pogovoru z mediji povedala direktorica urada Mojca Špec Potočar. Kot je pojasnila, je čas morebitne vzpostavitve teh centrov in njihovo število stvar varnostne ocene policije.

Povprečen priseljenec v Sloveniji je moški s srednješolsko izobrazbo, slovenski državljan s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, star malo manj kot 49 let, ki se je v Slovenijo prvič priselil v 90. letih prejšnjega stoletja, je pred mednarodnim dnevom migrantov, ki ga zaznamujemo 18. decembra, navedel Statistični urad RS.

V Sloveniji je bilo konec letošnjega septembra delovno aktivnih 86.014 tujcev, kar je 18,8 odstotka več kot konec lanskega septembra. Odstotkovno gledano se je najbolj povečalo število delovno aktivnih državljanov Kosova, po številu pa so daleč v ospredju državljani Bosne in Hercegovine, kažejo podatki statističnega urada.

Slovenija ima 55,7 duhovnika na 100.000 prebivalcev in se na lestvici 29 evropskih držav po tem podatku uvršča na osmo mesto, je objavili grški portal jodi.graphics, ki se sklicuje na različne vire. Mesto pred Slovenijo je Hrvaška s 56,1 duhovnika na 100.000 prebivalcev. Največ duhovnikov imajo v Grčiji, 87,7 duhovnika na 100.000 prebivalcev.

Na Hrvaškem bodo letos po besedah tamkajšnjega ministra za turizem Garija Cappellija ustvarili okoli 12 milijard evrov prihodkov od turizma, kar bi bilo milijardo evrov več kot v doslej rekordnem letu 2017. Od začetka leta so zabeležili šest odstotkov več prihodov in štiri odstotke več nočitev kot v enakem obdobju lani.

Pogled na število obsojenih prebivalcev po občinah ni presenetljiv, saj pri tem prednjačijo največje, kot sta Ljubljana in Maribor. Če vzamemo v obzir število obsojenih na tisoč prebivalcev, pa je slika drugačna. Leta 2016 je bila tako na vrhu občina Hodoš s 13,4 obsojenega na tisoč prebivalcev ob slovenskem povprečju 3,4 obsojenega na prebivalca.

Prejšnja policijska stavka, med 18. novembrom 2015 in 2. junijem 2016, se je poznala pri izrečenih globah. Kot so opozorile nevladne organizacije s področja preventive v cestnem prometu, pa je pustila posledice tudi na področju varnosti v prometu. Za leto 2016 sicer statistika beleži največje število žrtev prometnih nesreč v obdobju 2013-2017.

Rast v blagovni menjavi s tujino se je nadaljevala tudi v prvem polletju. Izvoz je v prvih šestih mesecih leta dosegel 15,5 milijarde evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, uvoz pa se je povečal za 10,9 odstotka na 15,1 milijarde evrov. Presežek v blagovni menjavi s tujino je bil pri 417,5 milijona evrov.

V letu 2017 je zakonsko zvezo sklenilo 6481 parov, kar je 186 manj kot leto prej. Pred 30 leti se je v Sloveniji poročilo več kot 10.000 parov. V letu 2017 je bilo za 5,7 odstotka manj ločitev kot leto prej, a se je močno spremenilo razmerje med številom porok in razvez, ugotavljajo v statističnem uradu.

Mesec julij, ki se izteka s prvim letošnjim vročinskim valom, je bil v Sloveniji glede na izmerjene temperature večinoma malo nad dolgoletnim povprečjem, medtem ko je bila količina padavin po državi zelo različna. Na zahodu jih je padlo manj od povprečja, predvsem na jugovzhodu pa precej več. Letošnji julij je bil tudi bolj oblačen kot običajno.

Hrvaška je lani z migracijami izgubila približno 32.000 prebivalcev, z negativnim naravnim prirastom pa še skoraj 17.000 ljudi, kažejo podatki hrvaškega statističnega urada. Kot so dodali, se je zaradi okrepljenega izseljevanja in negativnega naravnega prirasta število prebivalcev od leta 2008 zmanjšalo za več kot 204.000.

Lani je bilo v Sloveniji sklenjenih 6481 zakonskih zvez. Kot so navedli na Statističnem uradu RS, si je največ parov za poroko izbralo 17. junij, največja razlika v starosti med ženinom in nevesto pa je bila več kot 50 let. Na svoj rojstni dan je zakonsko zvezo sklenila 101 nevesta in 77 ženinov.

Z ustanovno sejo nove sestave DZ, ki so ga volivci izvolili na nedeljskih parlamentarnih volitvah, se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v slabih štirih letih sestal na 103 sejah, ki so skupaj trajale 286 dni. Poslanci so obravnavali več kot tisoč točk dnevnega reda ter sprejeli 456 zakonov.

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 4,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 5,0 odstotka, je objavil statistični urad.